Tudi manj sladke pijače osvajajo trg

Ljubljana – Slovenska proizvodnja pijač je v zadnjih letih zaradi krize, ki je zmanjšala porabo, visoke zadolženosti in likvidnostnih težav doživela precejšen padec v obsegu poslovanja. Prodajni trgi so omejeni bolj kot ne na bližnje države, a razmere se izboljšujejo.

Ključni razlogi za padec obsega poslovanja so poleg trošarin na alkoholne pijače in višjega davka na dodano vrednost (to je zlasti vplivalo na zasebno potrošnjo) še tuja konkurenca na domačem trgu, pa tudi odplačevanje dolgov zaradi neoptimalnih investicij, je z razčlenjevanjem zbranih podatkov orisal razmere v panogi Bojan Ivanc iz analitske skupine SKEP pri GZS na 1. konferenci slovenske industrije pijač. Za panogo je značilno majhno število družb in samostojnih podjetnikov, hkrati pa velika koncentracija, saj Pivovarna Laško k skupnemu obsegu prodaje prispeva kar 57-odstotni delež, sedem največjih podjetij pa obvladuje 90 odstotkov trga.

Slovenski proizvajalci pijač, ki so v osmih letih zmanjšali število zaposlenih za petino, na 1600, so v letu 2014 ustvarili za 335 milijonov evrov prihodkov. Podatki za leto 2014 končno kažejo trend izboljševanja, ne le obsega proizvodnje, ampak tudi dobička in števila zaposlenih. Povečuje se izvozna naravnanost panoge, k čemur so podjetja silile tudi razmere na domačem trgu.

Panoga, ki ima v prihodkih celotne slovenske pridelovalne industrije 1,2-odstotni delež, v EU je ta delež 2,6-odstotni, dodana vrednost na zaposlenega pa se pri 50.000 evrih celo zmanjšuje medtem ko v EU beleži 7-odstotno rast, je po vseh kazalcih pred novimi mejniki. Te jim postavljajo spremembe v organiziranosti trgovinski sistemov, enega pomembnejših pa tudi novi prehranski trendi v evropskem prostoru, ki zlasti industriji brezalkoholnih pijač postavljajo nove izzive z zmanjševanjem vsebnosti sladkorja v njih. Nanje so se z manj sladkanimi pijačami, med katere sodijo tudi vode z dodanim okusom, nekateri proizvajalci pijač že odzvali z inovativnimi napitki.

Spoznanje, da je zaradi problema debelosti v državah EU treba ukrepati tudi z zmanjševanjem kalorij pri brezalkoholnih pijačah, po katerih posegajo mladi, je botrovalo zavezi, ki jo je podprlo evropsko združenje pijač o odgovornosti proizvajalcev, da ti ne bodo več z oglaševanjem na TV in v medijih, namenjenih otrokom, nagovarjali k uživanju sladkih pijač, da teh ne bodo več prodajali šolah ipd. Podrobneje jo je na konferenci predstavila generalna direktorica tega združenja Sigrid Ligné. Tudi 11 slovenskih proizvajalcev brezalkoholnih pijač je septembra letos podpisalo listino, s katero so se zavezali, da bodo prispevali k uresničevanju ciljev strategije države na področju prehranske politike. »Bolj kot podpis zaveze nas k temu silijo potrošniki, ki iščejo take izdelke,« je poudaril Marko Hren, direktor mirenske Dane, v kateri kljub težkim časom delajo dobro, povečujejo proizvodnjo, investirajo, zvišujejo zaposlenost in plače.