IKEA bo Ljubljančanom odprla vrata šele leta 2018

Trgovska hiša v slovenski prestolnici je ena izmed petstotih, ki jih namerava švedska veriga odpreti po svetu do leta 2020.
Objavljeno
08. april 2015 19.57
ima/ikea
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana − Švedska Ikea prihaja v Slovenijo. Kaj lahko gradnja velike trgovske hiše pomeni za naše gospodarstvo? O tem smo se pogovarjali z Vladislavom Lalićem, direktorjem Ikeine družbe za nepremičnine in širitev za JV Evropo. Lalić napoveduje odprtje Ikee v Ljubljani za leto 2018. Morda pa že prej.

Švedska Ikea je podpisala predpogodbo o nakupu zemljišča v Ljubljani z Zavarovalnico Triglav, na katerem naj bi zrasel nov Ikein center v Sloveniji. Ali spada umestitev Ikee v Slovenijo v del njene širitve v jugovzhodni del Evrope ali je rezultat dolgoletnih prizadevanj, da bi IKEA pristala tudi v Sloveniji?

Vse od začetka od leta 2006, ko smo dobili zeleno luč za prihod in razvoj projekta v državah Jugovzhodne Evrope, je bila Slovenija del naših strateških planov, kjer bi želeli odpreti trgovsko hišo. Gotovo smo potrebovali določen čas, da smo našli zemljišče, ki bi nam odgovarjalo – tako glede lokacije kakor seveda tudi glede cene. Veseli smo, da nam je to končno uspelo in smo našli tisto, kar bo, upam, zadovoljilo večino naših bodočih kupcev. Zdaj je pred nami obdobje, ko moramo uresničiti določene pogoje, še preden bomo začeli gradnjo in v tem delu imamo zelo dober partnerski odnos z mestom Ljubljano. In zazdaj z vsemi partnerji sodelujemo zelo dobro.

Kako ocenjujete pokrizno stanje v Jugovzhodni Evropi in s tem tudi kupno moč prebivalstva? Kje tu vidite Slovenijo?

Uradne statistike kažejo precej velike razlike tako glede stanja ekonomije v teh državah, kakor tudi glede kupne moči. Slovenija je v tem smislu gotovo najboljša, njena kupna moč je največja. Prav krize kažejo relevantnost naše poslovne ideje, torej ponuditi dobro oblikovano, kvalitetno in funkcionalno pohištvo in to po cenah, ki si jih večina lahko privošči. Obnašanje kupcev se v času krize spreminja. V glavnem iščejo vrednost, ki jo dobijo za svoj denar, in tudi večkrat razmislijo, preden se odločijo za neko večjo investicijo. Toda kljub krizi je Ikea gotovo na vseh trgih, na katerih posluje, ustvarila rast in naša širitev v zadnjih sedmih letih se hitro povečuje. Odpiramo več trgovskih hiš v več novih državah in pri tem zasledujemo cilj: do leta 2020 želimo odpreti 500 novih trgovskih hiš širom po svetu.

Kdaj bo Ikea v Ljubljani odprla vrata, potem ko spremembe prostorskih načrtov mestne občine naj ne bi bile vprašljive? Ali bi se lahko gradnja začela že leta 2016 in je bolj realno, da bo center vrata odprl leta 2017?

Tu moramo upoštevati več faktorjev – tako eksternih kot internih. Če govorimo o zunanjih, potem obstaja niz pogojev, ki se morajo uresničiti, da bi IKEA začela gradnjo. Sem spada zaključevanje občinskih prostorskih načrtov (OPN in OPPN), izgradnja neobhodne infrastrukture, rušenje obstoječih objektov na tej lokaciji in njena priprava za začetek gradnje. Ko govorimo predvsem o notranjih faktorjih, je naša organizacija enkratna v JV Evropi – po marsičem, saj smo edini znotraj Ikee Group odgovorni za štiri države in pri tem je naš primarni fokus širjenje in gradnja trgovskih hiš. Po odprtju Ikeine trgovske hiše v Zagrebu imamo v tem trenutku še tri projekte, ki so v različnih fazah – Beograd, Ljubljana in Bukarešta 2.

Osebno sem še posebej povezan z Ljubljano, saj sem del svojega življenja in dela za družbo Ikea v začetku 90. let preživel v tem mestu, zato imam veliko željo, da bomo del te zgodbe. Zakaj vse to govorim? Zato, ker vse to vpliva na način, kako lahko upravljamo projekte. Seveda moramo upoštevati tudi realne možnosti naše organizacije za upravljanje teh projektov kakor tudi časovne faze, v katerih trenutno so ti projekti. V Beogradu bi v zelo kratkem času morali dobiti gradbeno dovoljenje in začeti gradnjo trgovske hiše, v Bukarešti se projekt tako rekoč razvija v smeri skorajšnje realizacije.

Po naših ocenah bi se lahko prva konkretna dela na zemljišču začela na območju BTC tekom leta 2017, ko tudi pričakujemo postavljanje temeljnega kamna za trgovsko hišo in prve vidne obrise bodoče hiše, medtem ko je realno pričakovati, da bi trgovsko hišo odprli leta 2018. Gotovo se lahko vse to zgodi že prej, če bi se vse druge okoliščine idealno »poklopile«.

Projekt Ikea v Sloveniji naj bi bil po dosedanjih ocenah vreden okrog 80 milijonov evrov. Ali te ocene še veljajo?

Tako je, če upoštevamo vse od nakupa zemljišča do vlaganja v infrastrukturo in zgraditev trgovske hiše, potem pričakujemo, da bi bila investicija na ravni 80 milijonov evrov.

Umestitev Ikee v Slovenijo bo pomembna že v času njene fizične gradnje: bo dobrodošla tuja greenfield naložba, ki bo, predvidevamo, dala zagon tudi slovenskemu gradbeništvu in spremljevalnim panogam? Ali bo tako?

Poleg zaposlenih bo neposredno mnogo ljudi vključenih v proces gradnje in delovanje trgovske hiše. Povsod delamo na podlagi javnih tenderjev in vsi, ki bodo pogoje izpolnjevali, bodo lahko na njem konkurirali. Seveda se zavedamo, da je v času krize propadlo kar nekaj znanih gradbenih podjetij, a če že ne najdemo vodilnih domačih gradbincev, gotovo v posamezni državi iščemo takorekoč 90- ali celo stoodstotno podizvajalce z domačega trga. Seveda so tudi podizvajalci za gradnjo izbrani po številnih kriterijih, in če je mogoče, tudi njihovih prejšnjih izkušenj pri Ikei. Prizadevamo si delati z lokalnimi podjetji – tako med gradbeno fazo kot tudi po odprtju trgovine.

Najprej se je govorilo, da bo Ikea v Sloveniji kupila vseh 84.000 kvadratnih metrov površine ob Kristalni palači na območju BTC, zdaj je predpogodba z Zavarovalnico Triglav oziroma eno njenih družb podpisana za okrog 50.000 kvadratnih metrov. Ali bo zaradi tega nakupovalni center Ikee v Sloveniji manjši od predvidenega?

Od Triglava bomo kupili del zemljišča, drugi del pa od podjetja Vaga in bomo tako zaokrožili našo parcelo na okrog 84.000 kvadratnih metrov. Trgovska hiša v Ljubljani bo standardne velikosti, kot so podobne trgovske hiše na območju Gradca, Celovca in Zagreba. Torej govorimo o okrog 30.000 kvadratnih metrih, na katerih bo polni asortiman okrog 9200 proizvodov.

Koliko slovenskih dobaviteljev ima Ikea trenutno in ali se bo morebiti to število z vzpostavitvijo Ikee v Sloveniji še povečalo?

Kot organizacija za izgradnjo Ikeinih trgovskih hiš nismo odgovorni za ta del Ikeinega poslovanja, ampak so to kolegi iz trgovskega dela (Trading organizacije). Seveda vemo, da je že zdaj nekaj dobaviteljev, ki delajo in proizvajajo za nas in se njihovi proizvodi že prodajajo v naših trgovskih hišah širom po svetu. Izkušnje iz drugih držav kažejo, kako se z otvoritvami trgovskih hiš v neki državi lahko pride do povečanja sodelovanja z domačimi proizvajalci, zato upamo, da bo tako tudi v Sloveniji. To je preprosto del koncepta poslovanja, kjer bližina dobaviteljev večjemu število trgovskih hiš omogoča nižje stroške, seveda prvenstveno logistike in prevoza. A na koncu seveda lahko mi te nižje stroške vložimo v nižje cene za naše kupce.


Ali so napovedi, da bi lahko v slovenski Ikei dobilo delo okrog 300 ljudi, še vedno realne? Kaj pomeni biti zaposlen v Ikei?

Trgovska hiša takšne velikosti, kakor je načrtovana za Ljubljano, ima ponavadi okrog 300 zaposlenih. Konkretno pa to pomeni, da se tako postane del velike svetovne družine Ikee, ki že zdaj šteje skoraj 150.000 zaposlenih. Tudi možnosti napredovanja in učenja so velike. Delate z ljudmi, ki delijo enake ali podobne vrednote. A hkrati imate možnost, da iz trgovske hiše v Ljubljani prevzamete tudi druge pozicije kjerkoli po svetu. Upam, da bodo nekateri naši bodoči kolegi iz Slovenije v prihodnosti vodili trgovske hiše v drugih državah in bodo tako odgovorni za širjenje Ikee na nove trge.

Kakšna multinacionalka je danes Ikea? Kakšen ima promet, koliko ljudi zaposluje, na kolikih kontinentih deluje?

Prodaja Ikee Group se je v letu 2014 povečala za 5,9 odstotka glede na prejšnje leto in znaša 28,7 milijarde evrov. Trenutno zaposlujemo 147.000 ljudi širom po svetu, njene trgovske hiše lahko najdemo na vseh kontinentih, razen v Latinski Ameriki. To ne pomeni, da nekoč ne bomo tudi tam, saj nenehno delamo analize trgov. Lani, denimo, smo sprejeli strateško določitev, da v Indijo investiramo več kakor milijardo evrov. Vsekakor želimo biti povsod, kjer bomo zaznali interes za Ikeine izdelke.

Čeprav je družba Ikea velika, pa po drugi strani še vedno želimo biti z našimi vrednotami in realnim pristopom tista mala družba, ki jo je pred 72 leti ustanovil Ingvar Kamprad v Smalandu v južni Švedski. Lastnik družbe je že nekaj časa holandska humanitarna fondacija, kar je zelo pomembno, saj nismo odvisni od borz in trga kapitala, večino dobička reinvestiramo v razvoj družbe, njeno širitev in tudi v dobrodelne namene. Zato smo bolj fleksibilni, hitreje lahko preizkušamo nove stvari in se pri tem tudi kdaj kaj zmotimo.

Tudi zaradi tega je družba sposobna, da na leto odpre od 20 do 25 novih centrov po svetu. Če želimo do leta 2020 zgraditi 500 novih centrov, to pomeni okrog 30 na leto in vse to se bo gradilo iz Ikeine akumulacije. Brez kreditov.

Kakšen je odnos Ikee do nizkih standardov nekaterih multinacionalk, ki izkoriščajo delo otrok?

Imamo ničelno toleranco za takšne pojave. Ne samo ko gre za otroke, ampak gre za celoten niz drugih kriterijev, ki jih morajo izpolniti naši dobavitelji. Imamo posebni pravilnik obnašanja IWAY, ki ga morajo izpolnjevati vsi naši partnerji in ga tudi redno preverjamo. Zadeva tako pošteno, fer obravnavo zaposlenih, spoštovanje delovnega časa, pravočasno izplačilo plač in vseh drugih beneficij. Sem štejemo tudi skrb za okolje in podobne zadeve. Naš koncept poslovanja upošteva celotno vrednostno verigo – od začetne ideje za določen proizvod do njegove proizvodnje, prodaje in na koncu njegove uporabe v nekem domu. Samo tako smo lahko gotovi in lahko stojimo za nečim, kar se imenuje Ikein proizvod. Seveda smo na koncu odgovorni tudi do sebe, do naših zaposlenih, do kupcev in družbe nasploh.

Ikea se bo s svojo umestitvijo v Ljubljani približala slovenskim kupcem, ki po dosedanjih ocenah v Ikeinih trgovinah niso tako nepomembni kupci, saj naj bi v italijanskih in avstrijskih Ikeah potrošili 70 milijonov evrov na leto ali še več. Ali so vaše ocene podobne?

Naše analize ne kažejo, da bi lahko govorili o 70 milijonih evrov, to je morda nekoliko previsoka številka. A že samo dejstvo, da si je toliko slovenskih kupcev pripravljenih vzeti čas in potovati do naših trgovskih hiš v Avstrijo, Italijo in zdaj tudi na Hrvaško, dovolj jasno govori o potencialu tega trga in tudi upravičuje našo bodočo investicijo v Ljubljani. Čim prej jim želimo omogočiti, da bo njihova Ikeina trgovina, figurativno rečeno, za vogalom.


Kje vse po Jugovzhodni Evropi se Ikea namerava v kratkem še širiti − ali je to Srbija, Romunija, novi centri na Hrvaškem?

Naša strategija širitve vključuje odprtje trgovskih hiš v štirih državah, za katere je odgovorna naša organizacija (Ikea za Jugovzhodno Evropo) − na Hrvaškem, v Romuniji, Sloveniji in Srbiji. V prvem koraku želimo odpreti trgovske hiše v glavnih mestih teh držav. Na Hrvaškem in v Romuniji smo ta del že izpolnili, zdaj je pred nami intenzivno obdobje v nekaj prihodnjih letih, saj želimo odpreti Ikeine trgovske hiše v Beogradu, Ljubljani in drugo v Bukarešti. Šele potem bomo razmislili o nadaljnjih možnostih širjenja tudi v druga mesta teh držav. Vemo, da imamo potencial za širjenje na Hrvaškem z mogoče še dvema trgovskima hišama, v Srbiji s še štirimi ter v Romuniji s sedmimi.

V katerem mestu boste najprej odprli nov center?


Težko je reči, v katerem mestu nam bo uspelo najprej odpreti nov center, seveda bi si želeli v vseh treh naenkrat, a je to gotovo nemogoče. Trudimo se, da bi se to zgodilo čim prej. Seveda pa imamo določene izkušnje s teh območij, a tudi širše, in vemo, da je treba biti previden, saj gre za velike in kompleksne projekte, pri katerih je treba upoštevati posebnosti ureditev posameznih držav, vsekakor pa z gradnjo centra gradite tako kakor hišo za vsaj naslednjih petdeset let. Zadnji, a ne nepomemben faktor, je človeški faktor. Večina nas prihaja iz te regije, kolegi, ki delajo z nami, so iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Romunije in vsi smo čustveno navezani na to regijo in povsem naravno je, da želimo odprtje trgovske hiše čim prej.

Kaj si Ikea obeta od slovenskega trga, ki gravitira na njene centre v Gradcu, Celovcu, Vilešu in lani od jeseni tudi v Zagrebu? Obisk teh centrov bo verjetno manjši?


Takšen je življenjski ciklus večine trgovskih hiš. Odprtje nove trgovske hiše praviloma pomeni, da del kupcev iz povsem praktičnih razlogov začne obiskovati druge. Naši kolegi iz sosednjih držav vedo, da se bo to zgodilo z odprtjem Ikeine trgovske hiše v Ljubljani in se že zdaj na to pripravljajo. Vendar vemo, na koncu smo vsi mi Ikea in naš najpomembnejši cilj je, da uresničimo pričakovanja naših kupcev. Slovenski kupci bodo odslej kupovali v slovenski Ikei, kar bo seveda dobro tudi za slovensko gospodarstvo. Seveda pa z novim centrom v Sloveniji računamo tudi na tiste kupce, ki se zdaj niso bili pripravljeni podati po nakupih v avstrijsko, italijansko ali hrvaško Ikeo. Vendar na koncu gledamo na vse te pojave celovito.

Kaj pa Ikeina konkurenca, ta najbrž tudi ne počiva?


Nam konkurenca ne škodi, nasprotno, praviloma nam pomaga pri tem, kaj delamo. Ob konkurenci se namreč vedno trudimo biti boljši pri svojem načinu poslovanja, storitvah, samem naboru izdelkov in podobno.