Tujci konkurenčnejši zaradi nižjih stroškov dela

Tuji delodajalec, ki v tujini najame delavce za delo v Sloveniji, plačuje prispevke v domicilni državi.

Tue, 01.03.2016, 09:00

Ljubljana – S predlagano posodobitvijo pošiljanja delavcev iz slovenskih podjetij na delo v tujino bi se pogoji v Sloveniji zaostrili. Po drugi strani bi imela tuja podjetja, ki pošiljajo na delo v Slovenijo svoje delavce, pri nas, zaradi načeloma nižjih dajatev v številnih domicilnih državah, zaradi cenejše delovne sile dodatno konkurenčno prednost.
V slovenskem gospodarstvu se pogosto pojavlja očitek, da predstavljajo delavci, ki jih najemajo družbe iz držav, kjer so plače nižje kot v Sloveniji (Hrvaška, BiH, Slovaška, Poljska, Madžarska) nelojalno konkurenco, češ da jih plačujejo po predpisih držav, kjer so družbe ustanovljene in ne po slovenskih. Slovenske družbe, ki pošiljajo svoje zaposlene na delo v Avstrijo ali Nemčijo, pa jih morajo plačevati po tamkajšnjih pravilih.

Takšne trditve le deloma držijo. Na slovenskem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da lahko v Sloveniji tuji izvajalci opravljajo čezmejne storitve s svojimi delavci pod pogojem, da v času izvajanja storitev napotenim delavcem zagotavljajo pravice po tukajšnjih predpisih in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Podobna pravila veljajo tudi za slovenska podjetja, ki storitve z napotenimi delavci izvajajo v drugih državah EU. Svojim delavcem morajo zagotavljati najmanj minimalne pravice, ki izhajajo iz nacionalnih predpisov in kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti tiste države članice EU, kjer se storitev izvaja. Prispevke za obvezno socialno zavarovanje pa slovenski delodajalec vplačuje v Sloveniji, po tukaj predpisanih prispevnih stopnjah. Napoteni delavci so po definiciji zaposleni, na tej podlagi morajo biti tudi vključeni v sistem socialnega zavarovanja v državi, iz katere so napoteni.

Če so v državi, od koder napotijo delavce v tujino, prispevne stopnje zavarovanj (na primer za zdravstveno ali pokojninsko zavarovanje) nižje kot pri nas, je domneva, da je strošek dela za tujega izvajalca manjši kot za slovenskega delodajalca, ki mora prispevne stopnje plačevati v skladu s slovensko zakonodajo, upravičena, se strinjajo na slovenskem ministrstvu. Na problem nižjih stroškov dela so med drugim – glavna pripomba se je sicer nanašala na nezadostne reference – pred tedni opozorili v Pomgradu, ko jim ni uspelo z revizijskim zahtevkom pri oddaji del na avtocestnem odseku med Draženci in Gruškovjem, kjer je posel dobila sarajevska družba Euro Asfalt.

Na konkurenco, predvsem v obmejnih občinah, že leta opozarjajo v OZS, kjer jih morda bolj kot zakonodaja moti odsotnost inšpekcijskega nadzora. Vsi tuji delodajalci morajo med obdobjem napotitve svojih delavcev v Slovenijo na kraju opravljanja storitve sicer hraniti in na zahtevo dati na razpolago nadzornemu organu predvideno dokumentacijo. Tuji delodajalec iz tretje države (izvzemši EU, EGP in Švico) mora hraniti tudi potrdila o vključenosti napotenih delavcev v sistem socialnega zavarovanja, pojasnjuje Zdenka Bedekovič iz OZS.

Ko slovenski delodajalec opravlja čezmejne storitve v Avstriji ali Nemčiji je prijava storitve ločena od prijave delavcev. Naša podjetja morajo upoštevati kolektivne pogodbe dejavnosti panoge, v kateri bodo izvajali storitev tako v Avstriji kot Nemčiji, nadalje urno postavko že od samega začetka dela in vse zakonske predpise v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti. Gradbeniki pa morajo svoje delavce prijaviti še v gradbene sklade (v Avstriji v BUAK, v Nemčiji SOKA - BAU). Gradbeniki so dolžni voditi evidenco ur na posebnih obrazcih. Prispevki v gradbene sklade, ki jih plačajo naši delodajalci, so visoki, zneski pa odvisni od panoge.

Naraščanje kršitev

Kršitve glede plačila za delo v Sloveniji so po ugotovitvah Inšpektorata RS za delo že od leta 2009 na prvem mestu, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Lani so jih po sicer še neuradnih podatkih ugotovili 3747, vseh kršitev s področja delovnih razmerij pa je bilo 9801. Vendar pa iz statistike ni razvidno, koliko od teh kršitev se je nanašalo na tujce, ki so napoteni na delo v Slovenijo, pojasnjuje Branka Knafelc iz slovenskega inšpektorata za delo.

Na inšpektoratu dodajajo, da določa slovenska zakonodaja samo znesek minimalne plače, ki mora biti delavcu, ki dela v Sloveniji, izplačana za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Ugotavljajo pa porast kršitev določb glede delovnega časa, odmorov in počitkov ter letnega dopusta, med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami so tudi kršitve glede vodenja evidenc o delovnem času. Delodajalci delavce vse pogosteje prijavljajo za krajši delovni čas od polnega, pogosto samo za nekaj ur na teden, kar pomeni, da je višina plačila sorazmerna z urami prijavljene zaposlitve.

Statističnih podatkov o tem, koliko ugotovljenih kršitev se nanaša na tuje delavce v Sloveniji, na delovnem inšpektoratu nimajo, so pa ugotovili, da so delavci – večinoma so bili tujci, pretežno državljani Bolgarije, ki so čistili na počivališčih ob avtocestah – tudi po več deset dni delali brez prostega dneva, pogosto od 6. do 22. ure in brez ustreznega odmora.

Ugotovili so tudi, da delavci iz Bolgarije in nekaterih drugih balkanskih državah, ki so delali v prostorih delodajalca na področju lesarske dejavnosti v Starem trgu pri Ložu, niso bili plačani v skladu s slovensko zakonodajo. Pri izplačilu plače za delo v Sloveniji je treba upoštevati slovensko davčno zakonodajo.

Če plačo izplačuje tuja družba, ki je najela delavce za delo v Sloveniji, jo morajo delavci sami napovedati pri finančni upravi, ker tuja družba v tem primeru ni plačnik davka. V teh primerih gre praviloma za delavce, ki so jih na delo v Slovenijo napotili tuji delodajalci. Za te delavce velja, da ostanejo obvezno zavarovani v tujini, zato se v Sloveniji zanje ne obračunavajo in plačujejo prispevki, pojasnjuje Barbara Škrinjar iz Fursa.

Prijavi sovražni govor