Tujci povečujejo lastništvo v Petrolu – je nakupov konec?

Ljubljana – Morebitna sprostitev trga naftnih derivatov bi pozitivno vplivala na poslovanje največjega domačega trgovca skupine Petrol. Odločitev glede liberalizacije bo znana februarja prihodnje leto, medtem pa se v lastništvu Petrola krepijo tuji lastniki, ki po zadnjih podatkih obvladujejo dobro petino Petrola.

Lastništvo največjega domačega trgovca z naftnimi derivati bi lahko razdelili na tri tabore. V prvem je država, ki prek Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe obvladuje dobrih 28 odstotkov Petrola, v državni tabor je treba verjetno prišteti še delnice v lasti podržavljenih bank NLB, NKBM ter Modro Zavarovalnico, Geoplin in Zavarovalnico Triglav, če naštejemo le nekatere na lestvici 50 največjih lastnikov.

V drugem taboru so tuji lastniki, ki še ne ogrožajo državnega deleža v Petrolu, a se mu bližajo, saj je v tujih rokah dobrih 20 odstotkov lastništva Petrola, razkriva KDD. Delež tujcev v Petrolu se je okrepil zlasti po vstopu slovaške družbe J&T, ki danes obvladuje 12,79 odstotka Petrola, svoje lastništvo pa skriva za fiduciarnim računom češke banke ČŠOB. Slovaško zasebno družbo s sedežem na Cipru bolje poznajo pri naših južnih sosedih, saj je odigrala ključno vlogo pri Molovem nakupu večinskega deleža hrvaške Ine, zaradi katerega so Madžari zdaj v sporu s Hrvaško pred evropsko komisijo. Med tujimi lastniki se krepijo, sicer precej manj, tudi hrvaški pokojninski skladi, ki so zaradi narave svojega vlaganja na splošno veliki investitorji v slovenskih bluechipih, denimo v Krko, Gorenje, Triglav ... V tretji tabor pa bi lahko vključili družbe iz kroga Darija Južne, ki obvladuje slabih deset odstotkov Petrola. Južna je s tem tudi tretji največji posamični lastnik Petrola, takoj za državo in slovaško J&T, ki je delnice odkupovala od NLB, Gorenjske banke in Istrabenza.

Je paketnih prodaj Petrola že konec?

Čeprav v zadnjih mesecih v lastništvu Petrola ni bilo večjih sprememb – trgovalo se je le z manjšimi paketi –, se ob vstopu tujcev postavlja vprašanje, ali je nakupov Petrolovih delnic že konec. Odgovor se delno ponuja s seznama 50 največjih lastnikov Petrola, na katerem najdemo najmanj tri družbe, ki najverjetneje niso med dolgoročnimi lastniki naftnega trgovca, saj gre za družbe v stečaju in za banke, ki se morajo očistiti svojih nestrateških naložb. Zvon Ena holding v stečaju ter podržavljeni NLB in NKBM imajo zdaj skupaj še približno slabih sedem odstotkov Petrola.

Vstop slovaške družbe J&T je bila ena od pomembnejših sprememb v lastništvu naftnega trgovca v zadnjih letih, vendar Slovaki zanikajo, da bi delnice naftnega trgovca kupovali za madžarski Mol, ki bi bil zaradi bližine Kopra in posledično dobre logistične povezave z Budimpešto logičen interesent za Petrol. Ali bodo svojo izpostavljenost do Petrola še povečevali, Slovaki za zdaj ne razkrivajo, poudarjajo pa, da jih Petrol zanima zaradi svoje dividendne donosnosti in da je za njih dolgoročna naložba. Podobno razmišlja tudi slovenska država, ki je vsaj za zdaj preprečila večji lastniški naskok tujcev z določilom iz zakona o izvrševanju proračuna, po katerem je za pridobitev več kot četrtinskega deleža v energetski družbi potrebno soglasje vlade. Hkrati je Petrol uvrstila med pomembne naložbe, kar pomeni, da država tudi na dolgi rok v tej naložbi ohranja najmanj 25 odstotkov in eno delnico.

Liberalizacija bo odprla vrata konkurenci

Interes za nakup Petrolovih delnic bi lahko v prihodnjih tednih ali mesecih okrepila tudi morebitna liberalizacija trga naftnih derivatov v Sloveniji, ki Petrolu daje možnost dodatnega izboljšanja poslovanja. Slovenija je za zdaj edina država, kjer maloprodajne cene še vedno določa država (s tem, da določa zgornjo mejo maloprodajne cene pogonskih goriv), povsod drugje v EU se cene določajo prosto na trgu, tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ...

Če bi država sprostila cene naftnih derivatov, bi se povečala fleksibilnost Petrola pri določanju maloprodajnih cen, s tem pa tudi njegove možnosti za povečanje dobičkonosnosti in zvišanje vrednosti delnice. Toda na drugi strani bi se obenem povečala tveganja, opozarja Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Dosedanji model državno določenih cen je na slovenskem trgu omejeval konkurenčni boj, morebitna sprostitev cen pa bi lahko privabila nove igralce, ki jih doslej na slovenskem trgu ni bilo. V smislu krepitve položaja je verjetno treba gledati tudi nedavni Molov prevzem servisov Agip v Sloveniji. Poznavalci menijo, da dramatičnega skoka cen naftnih derivatov po liberalizaciji ne gre pričakovati, ne dvomijo pa, da bi liberalizacija lahko povzročila različne ravni cen pogonskih goriv po državi; višje bi bile zlasti na bolje obiskanih lokacijah, denimo na bencinskih črpalkah ob avtocestah in v mestnih središčih, v mestih in ob mejah pa zaradi konkurence nižje.

Borzni analitiki si veliko obetajo tudi od objave devetmesečnih rezultatov, saj je tretji kvartal za Petrol običajno boljši od drugih (v tretjem četrtletju je običajno več tranzitnega prometa, tudi sicer se potrošniki vozijo več). Objava rezultatov v tretjem četrtletju bo nakazala tudi, koliko dobička si lahko delničarji obetajo konec leta. »Za zdaj so naša pričakovanja za poslovno leto 2015 okoli 140 milijonov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in dobrih 60 milijonov evrov čistega dobička,« pravi Stanovnik.