Tiskane izdaje
Ljubljana - Po turističnih rekordih v letu 2015 so turistični delavci po napovedih svojih vidnih poslovnežev za tekoče leto previdni optimisti, pripravljeni skupaj reševati tudi krizne situacije. Kakšno bo turistično leto bo moč verodostojneje oceniti marca, ko bodo svoje začeli napovedovati organizatorji potovanj.
Moderator okrogle miza ob začetku tradicionalnega turističnega sejma na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču prekrščenega v Natour Alpe Adria Drago Bulc je napovedal, da turističnih delavcev v »novi normalnosti«, ki se je po ameriškem 11. septembru v Evropi ponovila s pariškim 13. novembrom, nič ne bo smelo presenetiti.
V. d. generalne direktorice na direktoratu za turizem in internacionalizacijo Eva Štraus Podlogar pa je ob koncu razprave zaključila še z enim nekoč priljubljenim reklom: Živimo, kot da bo večno mir in se pripravljajmo, kot da bo jutri vojna. Štraus Podlogarjeva je pogovor sklenila z mislijo, da mora biti slovenski turizem pripravljen in povezan za hiter odziv, Bulc pa, da brez sodelovanja v turizmu ni uspeha.
Varnostni pregledi
Predsednik uprave družbe Postonjska jama Marjan Batagelj je spremenjene razmere po 13. novembru konkretiziral. V zadnjih 24 mesecih je bilo kar 18 rekordnih, lanski november pa je bil katastrofalen: odpovedi so deževale iz bližnjih in oddaljenih dežel. Od napovedanih 30 obiskovalcev jih je v skupini 20 raje ostalo v hotelu!
Zavedati se je treba, da so se teroristični napadi dogajali na turističnih destinacijah in da je, tako kot denar tudi turizem plaha ptica. V Postojnski jami se tako pripravljajo na drugačne preglede ob vstopu v jamo, kot na letališčih. Lani so se turistični tokovi po Batageljevih besedah z Balkana zaradi begunske krize že prestavili tja, kjer so migrante odklonili: na Madžarsko, Slovaško, Poljsko. Gostov iz Koreje je za trideset odstotkov manj, Japonska je odsvetovala potovanja v Evropo. Ko organizatorji odpovedujejo dolga štirinajstdnevna potovanja po Evropi je to slab znak.
Članica uprave Sava Turizma Renata Balažic je poudarila pomen hitre in natančne komunikacije. Ob nešteto klicih turistov iz bližnjih dežel jim jih je večino uspelo obdržati z realno informacijo. Prekooceanski gostje pa so pariške dogodke povezali s celotno Evropo. Turizem se po navedbah Draga Bulca seli iz Tunizije, celotne Severne Afrike in tudi iz Turčije.
Poznavalec kongresnega turizma Gorazd Čad, predsednik uprave Toleranca marketing, je pojasnil, da se tudi kongresi že umikajo iz Turčije, nekateri tudi v Ljubljano. Kjer ima Cankarjev dom že izkušnje z izrednimi razmerami: po rekordnem kongresnem letu pred slovensko osamosvojitvijo je bilo potem zaradi takratnih dogodkov potrebno celo desetletje za povratek na že doseženo raven. Kongresni gostje so pač lahko idealne tarče, zato bo zagotavljanje varnosti na kongresih velik izziv.
Prepolovljeno število ruskih gostov
Kako rešiti krizo vedo v slovenskih zdraviliščih. Direktor njihovega združenja Iztok Altbauer je povedal, da se je število ruskih gostov v tukajšnjih zdraviliščih lani skoraj prepolovilo, kar se je poznalo tudi pri skupnem številu prenočitev: če je siceršnje povprečje 4 noči, je bilo pri ruskih gostih, ki poleg tega niso bili samo kopalci, temveč v resnici uporabniki vseh storitev, vključno z zdraviliškimi, več kot deset dni.
Do izpada je prišlo zaradi prekinitev prihodov organiziranih skupin, ruskega protiukrepa o zajezitvi potovanj v Evropo, do polnjenja zdraviliškega in poolimpijskega Sočija in priključenega Krima. Kljub izpadu ruskih gostov se je skupno število gostov, po zaslugi izjemnega konca leta, povečala za odstotek. Kot rešitev vidi Altbauer enotno in pravočasno obveščanje.
Leto 2015 je bilo v turizmu leto presežnikov. Ne samo, da je bila obnovljena Slovenska turistična organizacija, STO, v državi je bilo prvič več kot deset milijonov prenočitev, največja doslej je bila tudi potrošnja - kar je po besedah v. d. direktorice STO Maje Pak tudi posledica izjemnih trženjskih akcij. Prav včeraj je bila Slovenija med 180 državami prepoznana kot peta naj bolj zelena destinacija, takoj za štirimi skandinavskimi. Izjemna je bila rast v Ljubljani in Postojnski jami.
V Ljubljani so že oktobra našteli milijon nočitev, do konca leta pričakuje direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek številko večjo od 1,2 milijona. Ljubljana je glavno mesto trajnostno usmerjene države, sama prestolnica je zelena destinacija, po enem od izborov najbolj trajnostna destinacija na svetu, od koder pa pošiljajo turiste po vsej Sloveniji (in regiji). Nihče se ne želi spotikati ob turiste, radi pa v Ljubljani vidimo zadovoljne turiste, pravi Stuškova.
S kakovostjo do dobičkonosnosti
Iztok Altbauer pravi, da se je lani število hotelskih gostov v zdraviliščih povečalo za dva odstotka, število gostov v apartmajih pa zmanjšalo za desetino. Zasedenost zdraviliških hotelov je bila več kot 60-odstotna, vseh slovenskih manj kot štiridesetodstotna, kar kaže na moč zdraviliškega turizma. Prihodnost vidi Altbauer v še boljših številkah, predvsem pa v še boljši kakovosti, ki edina lahko prinese še boljše cene in s tem večjo profitabilnost in z njo poslovno uspešnost. Cilj: cena, kot jo dosegajo v Avstriji.
Direktor predstavništva STO v Avstriji Jan Ciglenečki je ugotavljal, da se je prepoznavnost Slovenije lani po številnih akcijah opazno povečala - na nedavnih sejemskih prireditvah je bila slovenska stojnica zelo oblegana, severnoafriške in turške pa so bolj samevale. Glavni cilji Avstrijcev v letošnjem letu bodo Španija, Italija, Hrvaška - tudi s Slovenijo, Grčija in potem nizkocenska Bolgarija.
