Tiskane izdaje
Ljubljana – Na Poljskem je veliko slovenskih podjetij uspešno investiralo, več bo tudi poljskih v Sloveniji, je poudaril direktor Apis Vite Matej Hojnik. Simon Mastnak iz Alte pa je opozoril, da našim podjetjem na Poljskem ugled zmanjšuje izkušnja Poljakov s kotacijo NKBM na Varšavski borzi.
V Sloveniji je na dvodnevnem obisku skoraj šestdesetčlanska poljska delegacija, ki jo vodi državna podsekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Katarzyna Kacperczyk. V delegaciji so večinoma predstavniki podjetij iz različnih panog, denimo energetike, zelene tehnologije in infrastrukture ter kapitalskih in finančnih institucij. Danes je bila okrogla miza o lastninskem preoblikovanju podjetij in naložbenih priložnostih na Poljskem in v Sloveniji.
»Slovenija je zdaj na radarju tujih investitorjev. Zanjo se zanimajo veliki skladi, banke in strateški vlagatelji. Obstajata ponudba in povpraševanje,« je dejal partner v Deloittu Slovenija Mitja Kumer.
Simon Mastnak, izvršni direktor Skupine Alta, je poudaril, da prodaja podjetij strateškemu kupcu ni edina možnost za privatizacijo državnega premoženja: »Dobra izbira bi lahko bila privatizacija prek kapitalskega trga.« To bi lahko bila dobra možnost za Telekom Slovenije in druga slovenska podjetja.
Po njegovem mnenju Gorenje in Krka, ki kotirata na Varšavski borzi, to nista izvedla najbolje, saj sta v drugi kotaciji izdala premalo delnic, da bi bila zanimiva za mednarodne investitorje, zato je likvidnost nizka. Kot skrb vzbujajoče pa je Mastnak omenil slab ugled slovenskih podjetij na Poljskem: »Na Poljskem velikokrat omenijo NKBM. Vlada je nekaj obljubila, nato pa naredila nasprotno. Vlagatelji, ki so lahko kupili delnice NKBM, so pozneje ugotovili, da banka ni taka, kot se je predstavljala. Kako se je končala kotacija NKBM, prav tako vemo.« Slovenija bi zato morala po njegovem mnenju pokazati dobre prakse, da bo izkušnja z NKBM zgolj slaba praksa iz preteklosti.
Varšavska borza si želi privabiti še več tujih družb. Na vprašanje, ali bi v kotacijo na svojo borzo radi privabili NLB, ki jo bo vlada privatizirala z izdajo delnic, in druga slovenska podjetja, je Pawel Czupryn z Varšavske borze dejal, da trdo delajo, da bi pridobili nekatere družbe iz te regije.
»Privatizacija na Poljskem se končuje, izplača se pogledati investicijske priložnosti,« pravi Piotr Koszewski s poljskega ministrstva za zakladništvo. Na prodaj pa ni 31 strateških podjetij, med njimi zavarovalnica PZU, rudarsko podjetje KGHM in proizvajalka gnojil Grupa Azoty. »Ta podjetja lahko imenujemo nacionalni prvaki. Prioriteta vlade je tem družbam povečati vrednost, da bo od tega imela korist vsa družba,« je dejal Koszewski.
