Tiskane izdaje
Ljubljana - Večina gospodarskih kazalnikov - rast zaposlenosti, rast števila kreditov gospodinjstvom, manjši upad kreditov podjetjem kot v predhodnem letu - se je tudi proti koncu leta ohranila na doseženi ravni, ugotavljajo v najnovejšem Ekonomskem ogledalu UMAR. V drugi polovici lanskega leta se je nadaljevalo tako izboljšanje cenovne kakor tudi stroškovne konkurenčnosti: zaradi padca tečaja, pa tudi padca relativnih cen in stroškov dela.
Kazalniki za evrsko območje kažejo, da se je gospodarska rast nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju leta 2015, za letošnje leto pa mednarodne inštitutcije za glavne gospodarske partnerice slovenskega gospodarstva napovedujejo podobno rast kakor lani. Gre za pričakovano rast zasebne potrošnje, ki naj bi jo poleg boljših razmer na trgu dela občutno kreirale tudi nižje cene nafte. To naj bi se odražalo tudi na dobičkih, lažjim dostopom do finančnih virov in posledično obetom za investicije. Za razvijajoča se gospodarstva se napoveduje nižje napovedi rasti trgovine in s tem izvoza. "Še občutnejša upočasnitev aktivnosti v teh državah in z njo povezano povečanje negotovosti na finančnih trgih je tudi glavno tveganje za napovedi - tako v celotni EU kakor v Sloveniji, " ugotavljajo na Umarju.
Tudi v Sloveniji se je večina kratkoročnih gospodarskih kazalnikov gospodarske aktivnosti proti koncu 2015 ohranila na doseženi ravni: izvoz blaga in obseg proizvodnje sta bila v enajstih mesecih leta 2015, gledano medletno, za okrog 5 odstotkov večja. Seveda zaradi pozitivnih vplivov iz tujine in izboljšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Tudi v Sloveniji se zasebna potrošnja viša, aktivnost v gradbeništvu pa ostaja zelo nizka, čeprav je ob koncu leta zanihala navzgor zaradi investicij države, kakor so zaznali na Umarju.
Analitiki so sicer v začetku letošnjega leta prepoznali poslabšanje razpoloženja v gospodarstvu, a to še naprej ostaja visoko. In, kar je pomembno, nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti.
Število delovno aktivnih je proti koncu leta še naprej raslo, število brezposelnih se je proti koncu leta 2015 celo povečalo, a je v začetku 2016 ostalo na podobni ravni. Na te spremembe so med drugim vplivali tudi izteki pogodb za določen čas.
Več optimizma na prvi pogled prinaša tudi podatek, da je bila rast povprečne bruto plače proti koncu leta 2015 krepkejša. K temu so proti koncu letu prispevale božičnice in druge nagrade. Po Umarjevih analizah so bile celo najvišje v zadnjih sedmih letih.
Sicer pa je v lanskih prvih enajstih mesecih ostala rast povprečnih bruto plač celo precej nižja kot v enakem obdobju leta 2014. To, ob težnji po ohranjaju konkurenčnosti, v Umarju pripisujejo "odsotnosti cenovnih pritiskov in povečanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami. V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v letu 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah."
Analitiki Umarja ugotavljajo, da se je v drugi polovici 2015 nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. "Glavnina znižanja stroškov dela na enoto proizvoda je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja, predvsem predelovalnih dejavnosti, kjer je bila raven realnih stroškov na enoto proizovda že nižja kot pred krizo, " pravijo na Umarju.
Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku, ki je bil v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, se bo skladno "z že decembrsko realizacijo državnega proračuna do konca leta povišal, " ugotavljajo na Umarju. To bo posledica občutne rasti izdatkov za investicije ter blago in storitve. Primanjkljaj državnega proračuna pa je bil nižji od načrtovanega z rebalansom.
