Tiskane izdaje
Portorož – »Sam si tega ne bi privoščil. Gre za velik posel, vreden je več kot milijon evrov na leto,« je o poslu, za katerega najemajo zunanjega izvajalca, kratek Marko Jazbec, predsednik uprave družbe Hoteli Bernardin. Zanimalo nas je, ali bi, tako kot njegov portoroški kolega Marino Antolovič, hotelsko perilo pral kar v družinskem podjetju. Antoloviči so lastniki pralnice Virdis, ki deluje na Kozini, vodita pa jo soproga in sin enega najbolj znanih turističnih menedžerjev pri nas.
Marino Antolovič je bil pred nedavnim znova imenovan za prvega človeka Istrabenzove turistične divizije, ki ima hotele ne le v Portorožu (pod blagovno znamko LifeClass), pač pa tudi na Hrvaškem in v Italiji. Po kakšnih cenah plačuje soprogi in sinu pranje hotelskega perila in ali so te konkurenčne, pa po naših informacijah preverja zdaj nadzorni svet (konec januarja letos so uvedli dvotirni sistem upravljaja družbe).
Nasprotje interesov?
»V tem primeru gre za 'outsourcing' dela dejavnosti na zunanjo firmo, ki je v družinski lasti direktorja družbe. Glede vprašanja dobre prakse je najprimernejše izogibanje kakršnimkoli nasprotjem interesov v času mandata. Najbolj pomembno je sicer, da so vsi postopki zbiranja ponudb in odločanja o tem transparentni, da o njih odloča več oseb iz podjetja ter da so vsi kriteriji vnaprej znani,« opozarja Irena Prijovič iz Združenja nadzornikov Slovenije.
Ob tem opozarja na zakon o gospodarskih družbah, ki pravi, da lahko poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe.
Antolovič ocenjuje, da je njegovo poslovanje z družinsko pralnico skladno z zakonodajo, povedal je, da je pogodbo podpisal eden od izvršnih direktorjev, ni pa nam pokazal nobenega dokumenta in tudi ni razkril, kdo konkretno je podpisnik.
»Jaz te pogodbe nisem podpisal, o tej zadevi pa tudi ne bom dajal nobenih izjav,« nas je odpravil Rudi Grbec, ki je v času sklepanja pogodbe vodil upravni odbor družbe Istrabenz turizem, hčerinske družbe holdinga Istrabenz, kjer je tedaj tudi vodil njegovo upravo.
Najprej posel, nato komentarji
Istrabenzova turistična divizija torej brisače, rjuhe, prte, kopalne plašče … pere v pralnici Virdis s sedežem na Kozini. Formalno je podjetje v lasti žene in sina Marina Antoloviča, naši sogovorniki pa trdijo, da se o poslih direktno dogovarja tudi sam.
Pogovarjali smo se tudi z direktorjem Postojnske jame Marjanom Batageljem, ki prav tako del perila pere v Virdisu, a komentarjev o pralniških poslih ni želel dati, saj noče ogroziti dobrega sodelovanja z Antolovičem. V Istrabenzovih hotelih se namreč Postojnska jama lahko brezplačno reklamira in rad bi, da tako tudi ostane. Batagelj je sicer tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki se deklarirajo za poštene in družbeno odgovorne posameznike.
Zakaj pisati o zasebnih poslih
Holding Istrabenz in njegova hčerinska družba Istrabenz turizem sta močno zadolžena (tudi) pri bankah, ki jih saniramo davkoplačevalci. Marsikatera poslovna poteza, med drugim tudi izjemno povišanje stroškov obnove hotela Palace glede na predvidene, ki ga zdaj prodajajo z visoko izgubo, ni bila javnosti nikoli transparentno pojasnjena. Na družbo za upravljanje terjatev bank je bilo iz državnih NLB in NKBM med drugim prenesenih tudi 19,8 milijona evrov dolgov družbe Istrabenz turizem ter več kot 29 milijonov evrov njegovega lastnika, holdinške družbe Istrabenz.
Bavčar še čaka
Konec maja je ljubljansko višje sodišče obravnavalo pritožbo v zadevi Istrabenz (preprodaje delnic), v kateri je bil Istrabenzov nekdanji prvi mož Igor Bavčar zaradi zlorabe položaja in pranja denarja julija lani obsojen na sedemletno zaporno kazen, nekdanji svetovalec Nastja Sušinski pa je bil zaradi pranja denarja obsojen na tri leta in šest mesecev zaporne kazni.
Bavčarjev odvetnik Marko Bošnjak včeraj ni odgovoril na vprašanje ali je odločitev že znana; višje sodišče sicer lahko prvostopenjsko sodbo potrdi, zavrne ali pa zadevo pošlje v ponovno obravnavo. Bošnjak je ob pritožbi poudarjal, da v opcijskih pogodbah, ki jih sodišče očita Bavčarju, ki sicer pričakuje oprostilno sodbo, ni nič spornega.
