Tiskane izdaje
Konferenca SAS Analytics Experience v Amsterdamu je postregla s številnimi novostmi s področja poslovne analitike in svetu dala jasno sporočilo: umetna inteligenca nam pomaga. Podobno kot pri računalniškem oblaku bo pri sprejemanju umetne inteligence največja ovira zaupanje.
»Umetna inteligenca sama po sebi še ni koristna, potrebuje namreč pravo aplikacijo in poslovni model. Odziv je zelo odvisen tudi od medijev in slike, ki jo bodo ustvarili o umetni pameti. Veliko se govori o negativnem vplivu na delovna mesta, a težko je s kakršnokoli gotovostjo trditi, kaj se bo zgodilo. Ljudje in podjetja še ne razumejo teh sprememb. Prav tako je kot pri vsaki novi tehnologiji velika skrb etika,« je komentiral Oliver Schabenberger, tehnični direktor družbe SAS.
Implementacijo umetne inteligence v poslovanje bodo ovirali različni dejavniki, njeni snovalci se zavedajo, da jo bo treba načrtovati tako, da bo ustrezala večini. Se je kdo vprašal, kaj se zgodi s cestami, cestninami, pravili in predvsem šoferji, če tehnologija reši izziv samodejne vožnje? Samo v ZDA bo brez službe ostalo 3,4 milijona voznikov tovornjakov.
»Gospodarstvo tega ne bi občutilo v desetletju, saj se v tem času ustvarjajo druga delovna mesta, tako veliko spremembo v letu ali dveh pa bi še kako čutili. Strah pred tem, kaj umetna inteligenca doda in kaj odvzame, je upravičen – sploh če sprememba prizadene več sektorjev gospodarstva hkrati, je to lahko problem,« pojasnjuje Schabenberger in dodaja: »Zaupanje je naslednja ovira – umetne inteligence, na primer, ne boste sprejeli v zdravstveni aplikaciji, če ne bo znala pojasniti, zakaj je sprejela neko odločitev, niti v navigaciji – zakaj naj zavijem levo? Ljudje včasih pač težko razumemo neke odločitve AI.«
Jasno je, da se bo kot pri vsaki tehnološki novosti z večjimi razsežnostmi treba učiti novih stvari. Zahtevano bo hitro učenje, hitrejši cikli osvajanja znanja. Umetna pamet se nenehno uči, podobno bomo morali storiti tudi ljudje. Tako kot se v naprednih proizvodnjah po svetu že pojavljajo sodelovalni roboti, umetna inteligenca prinaša sodelovanje človeka in AI ter novo dimenzijo partnerstva. Umetna inteligenca nas bo predvsem dopolnjevala, ne pa nadomestila. Uporabljali jo bomo za napovedi in analize, konec dne pa se bomo še vedno sami odločili.
Umetna inteligenca za novo dimenzijo poslovanja
Ajay Agrawal je človeški »multipraktik«. Profesor gospodarstva na univerzi v Torontu namreč raziskuje gospodarstvo umetne inteligence, zanimajo pa ga tudi politike znanosti, financiranja podjetništva in geografija inovacij. Prepričan je, da drvimo v avtomatizirano prihodnost, kjer se bo oblikovalo tudi gospodarstvo umetne inteligence. Ta postaja vseprisotna, podobno kot elektrika, zato v svojem laboratoriju za hitro odkrivanje novih podjetniških idej že snuje poslovne modele, ki gradijo na novih tehnologijah strojnega učenja in umetne inteligence, hkrati pa išče priložnosti in vzorce komercializacije umetne pameti.
»Kje je umetna inteligenca danes? Tam, kjer je bil internet leta 1995. Z Windows 95 smo dobili e-pošto in spletne brskalnike, na primer Netscape, začela se je komercializacija interneta. Ta leta 1997 ni več veljal za novo tehnologijo, ampak je predstavljal novo ekonomijo. Danes je vseprisoten in predstavlja enega temeljev za poslovanje podjetij. Kljub temu ekonomisti na račun interneta ne želijo spreminjati poglavij v svojih knjigah, slepijo se, da je pristop ponudba-povpraševanje še vedno enak. Umetna inteligenca bo pisala nove knjige,« meni Agrawall.
Tehnologija skozi
Prav zato je Agrawal še bolj prepričan o vzponu umetne inteligence in drugih učljivih tehnologij. »Analitika in umetna pamet bosta znižali stroške predvidevanja in napovedi ter posledično povsem spremenili gospodarstvo in družbo, tudi tam, kjer si ne bi mislili. Prihaja namreč nov val umetne pameti, vse pogosteje jo bomo uporabljali.« Njegov naslednji primer reševanja izzivov s sodobno tehnologijo so samovozeči avtomobili.
Dokler so inženirji uporabljali pristop, podoben programiranju robotov v robotskih celicah in samostojnih robotskih vozilih v proizvodnji, se samovozeči avtomobili v vsakdanjem prometu niso zdeli uresničljivi – z vidika programerjev je to pomenilo neskončno veliko vzročnih (»kaj-če«) stavkov. Nato so spremenili pristop – tehnologija zdaj deluje drugače – razmišlja, kaj bi storil človek.
Umetna inteligenca je bila najprej sopotnik in se vožnje učila od človeka, testni avtomobili so prevozili več milijonov kilometrov. Naučila se je odzivati, vid so ji dale različne kamere in radarji. Najprej se je motila, a se je hitro učila. Zdaj je že tako dobra, da ne potrebuje več človeškega voznika, saj zna sama voziti bolje, ljudje pa smo tisti, ki moramo razmisliti, kako samovozeče avtomobile uvesti v prakso.
Poslovanje, ki ga določa umetna inteligenca
Ko različne rešitve dobijo strojno možnost obdelave podatkov, predvidevanja in odločanja, se
vedno naučijo kaj novega, to pa posledično vpliva na sam model oziroma algoritem. Tehnologije strojnega učenja so vgrajene v nova orodja za predvidevanje in odločanje, izdelovalci jih morajo prodati podjetjem, ki z njimi v praksi dosegajo koristi. Ljudje si bomo vendarle morali priznati, da je umetna inteligenca na nekaterih področjih že boljša od nas, in ji pustiti, da nam pomaga sprejeti boljše poslovne (in življenjske) odločitve. Projekti s področja umetne inteligence so zdaj usmerjeni v orodja za izboljšanje produktivnosti (ne le avtomatizacije), pri tem pa so tako zelo učinkoviti, da vplivajo na gospodarske spremembe, strategijo poslovanja podjetij itd. Posledice na koncu čuti celotna družba, ki raste na temelju sodobnih tehnologij.
Kako hitro bo šlo naprej? »Umetna inteligenca je kot gumb za glasnost na radiu, z njim podjetje navije natančnost napovedi. Zagonska podjetja se navadno ukvarjajo z enim samim projektom s področja umetne inteligence, Google dela na tisočih hkrati. A kljub temu je lahko uspešen vsakdo, ki lahko gumb nastavi na veliko glasnost,« je prepričan Agrawal.
Verjetno poznate Amazonov sistem za priporočila glede nakupov. Na začetku je bil petodstotno natančen, zdaj pa se zdi, da nam skoraj bere misli. V bistvu je že tako dober, da Amazon razmišlja o tem, da bi uvedel povsem novo storitev – na podlagi natančnih napovedi bi nam izdelek lahko še isti hip, ko brskamo po spletu, poslal domov in tako dostavo pohitril. Če bi bili z njim zadovoljni, bi ga obdržali in plačali, sicer pa vrnili. Stroški za Amazon bodo verjetno manjši kot stroški dnevnega skladiščenja izdelkov, da dodatnega posla na račun odlične uporabniške izkušnje sploh ne omenjamo. Napisano ni znanstvena fantastika, Amazon je omenjeni sistem patentiral že 24. decembra 2013, zanimivo bo videti, kdaj ga bo uresničil (če sploh).
Škodljiv vpliv na družbo
Eden res velikih minusov vzpona umetne inteligence bo njen vpliv na distribucijo dohodkov, saj se bo ta še dodatno zožila, več bo bogatašev in še več revežev. Podjetja, ki bodo uporabljala umetno inteligenco, bodo uspešnejša od konkurentov, ti pa jih bodo vse težje lovili. Sodobna industrija žal teži k monopolom.
»Tudi za internet so nekateri menili, da se ne bo uveljavil, pa poglejte, kje smo zdaj. Trenutno se denar steka na področje razvoja umetne inteligence, zato pričakujem velik napredek. Bela hiše je v pol leta objavila kar štiri poročila na temo umetne inteligence, Kitajska pa predstavila strategijo, po kateri želi do leta 2020 ujeti vse dimenzije umetne pameti in do leta 2025 postati vodilna država na tem področju. Tekma za umetno inteligenco se odvija pred našimi očmi, trenutno je pravilno časovno načrtovanje pomembnejše od dolgoročne strategije,« zaključuje Agrawal.
