Tiskane izdaje
Ljubljana − Unicredit Banka Slovenija je lani ustvarila 9,7 milijona evrov čistega dobička, medtem ko ga je bilo leto prej za 0,6 milijona evrov.
Zaradi oslabitev in odpisov kreditov in terjatev za 21 milijonov evrov (41,2 odstotka manj kot v letu 2014) je imela banka nižje odhodke.
Manjši so bili tudi čisti obrestni prihodki. Ti so zaradi uvedbe strožjih pravil priznavanja prihodkov od obresti za slaba posojila 3,8 milijona evrov manjši in so znašali 44,8 milijona evrov. Kot pravijo v Unicreditu, so se prihodki od obresti zmanjšali sorazmerno manj kot odhodki za obresti, ker je banka optimizirala strukturo svojih obveznosti.
Čisti prihodki od opravnin banke so se povečali na 25 milijonov evrov, kar pomeni 1,2-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Prihodki od provizij iz naslova podjetniškega svetovanja in iz poslov z vrednostnimi papirji pa so se znatno povečali.
Na stroškovni strani je banki uspelo ohraniti stabilne številke. Administrativni stroški so bili tako s 34,3 milijona evrov 0,9 odstotka višji kot v 2014, stroški amortizacije pa so ostali pri petih milijonih evrov.
Manjša bilančna vsota
Lani je banka nekoliko zmanjšala bilančno vsoto, in sicer za 33,7 milijona evrov oziroma za 1,3 odstotka, pri čemer je 31. decembra 2015 znašala 2,545 milijarde evrov. Bilančna vsota celotnega bančnega sektorja v Sloveniji je lani padla za 3,4 odstotka v primerjavi s predhodnim letom.
Pri tem se je skupna vrednost posojil banke znižala za 3,1 odstotka na 1,746 milijarde evrov. Padec v celotnem bančnem sistemu je bil 5,5-odstoten.
Denarne vloge strank so se medtem lani okrepile za 452 milijonov evrov oziroma 33 odstotkov in dosegle 1,820 milijarde evrov. S tem se je nadaljeval pozitivni trend iz zadndjih let. Banka še naprej pridobiva tudi nove stranke. Samo lani jih je pridobila več kot 10.000.
Banka je kapitalsko trdna, njen količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (CET 1) pa je bil z 20,24 odstotka precej nad regulatornimi zahtevami.
Tudi Unicredit Leasing z dobičkom
Unicredit Banka Slovenija je sicer lani poleti prevzela družbo Unicredit Leasing, zato letos prvič objavlja tudi konsolidirane poslovne rezultate za skupino. Unicredit Leasing je lani ustvaril 0,5 milijona evrov dobička po davkih, čisti dobiček skupine pa je 8,7 milijona evrov.
Prvi mož banke Stefan Vavti je rezultate pospremil z besedami, da je banka okrepila vodilne tržne položaje na številnih področjih. Med temi so hipotekarna posojila posameznikom, upravljanje premoženja za zasebne stranke in svetovanje pri združitvah in prevzemih.
Vavtija veseli vztrajna rast strank, se pa banka tako kot sistem v celoti sooča z vse večjo kompleksnostjo bančne regulative in naraščajočimi stroški, na primer tistimi za nacionalni in evropski sklad za reševanje bank. Vse to jim po njegovih besedah otežuje, da bi izboljšali trajnostno poslovanje banke.
Vavti je za STA spregovoril tudi o glavnih izzivih banke v letošnjem letu. S problematiko padajočih prihodkov se v banki spopadajo na različne načine, med drugim z optimizacijo poslovanja, ki jo omogoča tudi uvedba novih tehnologij. A po drugi strani veliko neznanko pomenijo negativne obrestne mere na deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki.
Skrbijo jih nizke obrestne mere
V bančnem sektorju jih skrbi, kako bodo nizke obrestne mere na depozite vplivale na vedenje varčevalcev. Pri teh je po Vavtijevih besedah že opaziti, da se od varčevanja v vezanih vlogah bolj nagibajo v smer vlog na vpogled.
Ker bodo v prihodnjih letih prihodki bank pod pritiskom, Vavti največji pozitivni vpliv na poslovanje pričakuje iz zmanjšanja slabitev in rezervacij. Kratkoročno bo tako pogled na poslovanje bank ugoden, dolgoročno pa bodo izzivi ostajali.
V 2016 si v banki želijo okrevanja povpraševanja podjetij po posojilih. Vavti je še enkrat poudaril, da so banke pripravljene vlagati v velike projekte na zdravih temeljih, a takšnih še vedno ni veliko. Po drugi strani je vidno okrevanje na nepremičninskem trgu, kar se pozna tudi pri kreditih za nakup nepremičnin.
Digitalizacija je izziv
Izziv prinašajo tudi omenjena digitalizacija in spremenjene navade komitentov. Delež transakcij prek digitalnih kanalov, se pravi zunaj poslovalnic, je že pri 95 odstotkih, v kar so vključeni tudi bankomati. Banki pri tem po Vavtijevih besedah pomaga dejstvo, da je bila na tem področju eden od pionirjev.
Prednost za slovenski bančni sistem je, tako Vavti, da je Slovenija trenutno v ciklu gospodarskega okrevanja, a tveganja iz zunanjega okolja so zadnje tedne spet povečana. Vavti kljub temu ne pričakuje resnejših vplivov nestabilnosti na finančnih trgih na slovenske banke. Te so namreč po temeljiti sanaciji izpred dveh let na bistveno trdnejših temeljih kot v preteklosti.
