Upor v Luki je bil drag – predvsem za delavce

Koper – Junijski upor delavcev Luke Koper zaradi načrtovanih sprememb v koncesijski pogodbi in prikrite privatizacije pristanišča se, kot kaže, maščuje prav delavcem. Že julija so nekateri predstavniki državnih lastnikov kot nekakšno kazen napovedali temeljit inšpekcijski nadzor. Prvi rezultat je prekinitev pogodbe z dvema pogodbenima družbama, ki razpolagata s približno 150 delavci.

Že v poletnih mesecih se je temeljitega pregleda Luke Koper in izvajalcev pristaniških storitev (IPS) natančno lotila delovna inšpekcija. Na inšpektoratu za delo so to potrdili: »Vendar za zdaj inšpektorat ni izdal nobene odločbe, s katero bi odredil kakršnekoli ukrepe. O ugotovitvah in ukrepih bomo poročali šele, ko bodo vsi postopki končani,« je odgovorila Branka Knafelc z inšpektorata za delo.

V Luki Koper so dodali: »Inšpekcijske službe nas niso dolžne seznanjati z odločbami, ki se nanašajo na druga podjetja, ki poslujejo z nami. Luka že sama vsake tri mesece od IPS zahteva potrdilo, da poravnavajo obveznosti do njihovih zaposlenih.«

Prekinitev sodelovanja

V družbi pa niso hoteli komentirati, zakaj so 1. septembra prekinili pogodbo družbi Encon in 15. septembra še družbi Meol v lasti Nedeljka Marušiča. Luka ima zato, da zmanjša tveganja v primeru prekinitev sodelovanja, sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev z več podjetji. Posamezen IPS na terminalu ne sme presegati 25 odstotkov posla in ne sme presegati deset odstotkov vseh storitev v Luki.

V običajnih razmerah bi prekinitev pogodbe za 150 delavcev pomenila pravo socialno bombo, v tem primeru pa ni povsem tako. Prav zato, ker gre za delavce, ki dobro poznajo in opravljajo pretovorne storitve, so včeraj dosegli dogovor, da se družbam podaljša odpovedni rok. Encon bo v Luki delal še vsaj do 6. novembra, Meol pa do 20. novembra. Luka njune delavce potrebuje. To pomeni, da si bodo morali poiskati druge delodajalce ali pa sami ustanoviti podjetje, morda celo zadrugo, po zgledu večine pristanišč po svetu. In to zaradi nihanja dela ob konicah.

Nihanje obsega dela

Na terminalu za sipke tovore v Kopru, na primer, tudi po 14 dni ni nobenega dela. Luka je zato prisiljena občasno najemati pogodbene delavce za pretovor. A tudi podjetje IPS je podvrženo nihanjem, zato tudi IPS, med njimi pa tudi Encon oziroma Meol potrebujeta take podizvajalce, ki si del svojega zaslužka ustvarjajo zunaj Luke, del pa v pristanišču. To pišemo zato, ker je po neuradnih podatkih menda prav zaplet pri enem od zaposlenih, ki ni bil uradno zaposlen v Meolu ali Enconu, temveč pri povezani družbi njunega lastnika, sprožil zanimanje inšpektorja. Kaj je bilo narobe z obema podjetjema, bodo inšpektorji morda še sporočili.

Država proti upravi

Temeljitega pregleda Luke Koper se je lotilo tudi računsko sodišče, ki je zahtevalo zelo obsežno dokumentacijo podjetja. Kljub temu dejstvu nam je Helena Lovše z računskega sodišča zagotovila, da v Luki ne izvajajo nobene revizije. »Program za izvrševanje revizijske pristojnosti je zaupen, zato vam informacije o morebitni načrtovani izvedbi revizije Luke Koper ne moremo dati,« je bil odgovor računskega sodišča, potem ko vsi v Luki vedo, kaj vse je to isto sodišče zahtevalo od njih. »Potrebovali bodo pol leta, da proučijo vse te dokumente in na najdbe utemeljeno odgovorijo,« je dejal eden od zaposlenih v Luki.

Na vprašanje, kaj želi država s tako inšpektorsko ofenzivo v Luki, je več neuradnih virov menilo, da gre očitno za napad na upravo, v katerem pa kratko vlečejo še vsi drugi. Najprej delavci v IPS, ki so žrtve prekinjenih pogodb. Če bi lastniki zahtevali, da Luka res redno zaposli vse zdaj pogodbene delavce, bi to pomenilo, da bi Luka precej znižala dobiček, s tem bi država izgubila večino milijonov evrov dividend.

»Pogodbeno delo je v Luki Koper še najbolje urejeno in utemeljeno v državi. Utemeljeno zaradi nihanja količine dela, urejeno, ker smo pred petimi leti en teden stavkali in so takrat redno zaposleni delavci od države zahtevali, da poskrbi za zakonodajo, ki bo ta vprašanja uredila. Luka bolje plačuje pogodbene delavce kot večina drugih v državi in zahteva določen red poslovanja, česar drugje ni,« je povedal predsednik sindikata žerjavistov Mladen Jovičić.