Uprava za varno hrano bo objavila seznam mesnih grešnikov

Uprava za varno hrano je podlegla pritisku javnosti in bo objavila spisek mesarjev, ki so jih inšpektorji zasačili pri goljufanju potrošnikov

Objavljeno
02. julij 2015 14.58
dubokovic*tatarski biftek
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana - Uprava za varno hrano bo naposled tudi zaradi javnega pritiska vendarle objavila spisek mesarjev, ki so jih inšpektorji zasačili pri zavajajočem oz. pomanjkljivem označevanju izvora mesa.

Uprava za varno hrano je med aprilom in majem izvedla poseben nadzor nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in v mesnicah. Skupaj so opravili 113 pregledov, v 60 primerih pa so ugotovili kršitve zakonodaje.

Za javno objavo kršilcev se v nasprotju s podobnim nadzorom v pekarnah in gostinskih obratih niso odločili, z razlago, da jih je večina pomanjkljivosti že odpravila. Toda zaradi velikega interesa v javnosti kot tudi mnenja ministra za kmetijstvo Dejan Židan bodo podatke objavili. Za objavo seznama je kršiteljev je tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki je povedal, da so ga po imenovanju za varuha prav mesarji oz. mesnopredelovalna podjetja opozarjala na nepoštenosti in anomalije, ki so jih ugotovili tudi inšpektorji uprave za varno hrano. Podgoršek, ki se je z vodstvom uprave za varno hrano o tem že pogovarjal, je dodal, da se tovrstne težave ne pojavljajo le pri mesu, ampak tudi pri češnjah in jagodah.

»Verjetno imamo slovenskih češenj samo toliko, da bi jih pokupili v dveh dneh po vseh prodajnih mestih ob cestah, potem pa jih že ni več. Mi jih pa že dva meseca prodajamo na teh istih mestih... Verjetno je to težje dokazljiva zgodba ali pa je vprašanje ali se je sploh želimo lotiti ali ne. Enako je bilo pri jagodah spomladi in enako je zdaj pri mesu.«

Ob tem je Podgoršek še dejal, da osebno nima težav, če na slovenskih policah prodajajo tudi druge izdelke, »ampak bodimo pošteni in to povejmo, bodimo pošteni do potrošnikov in jim povejmo. Potrošnik se bo pa odločil ali bo kupil poljsko ali pa litvansko meso ali raje meso slovenskega porekla. Zakaj pa niso razkrili grešnikov, ki se poslužujejo takih praks zavajanja porekla, je verjetno drugo vprašanje, na katerega nimam odgovora«.

Podgoršek je poudaril, da kot varuh odnosov v preskrbi s hrano lahko le ugotavlja in opozarja na sume nepoštenih praks v verigi in to prenaša pristojnim inštitucijam, nima pa nobene pravice izdajati odločb ipd. Na naše vprašanje, ali nam torej ne preostane nič drugega, kot da v imenu javnosti pritiskamo na uradne inštitucije, da razkrijejo goljufe, odgovoril z vprašanjem, ali se lahko izogne temu odgovoru in po premisleku dodal: »Verjetno imate prav.«