Tiskane izdaje
Uprava Mercatorja poudarja, da je njena prva in najpomembnejša dolžnost v celotnem procesu konsolidacije lastniške strukture zaščita interesov družbe. In ker je v konzorciju kupcev ključni člen hrvaški Agrokor, ki je Mercatorjev največji konkurent na treh trgih v regiji, poleg tega pa domnevno obstajajo tveganja glede izvršljivosti transakcije, je uprava ciljne družbe toliko previdnejša.
Kot pogoj za svojo kooperativnost (kupci s tem mislijo dovoljenje za omejen skrbni pregled družbe) je postavila sklenitev dveh dogovorov: s konzorcijem prodajalcev o odpravi tveganj refinanciranja finančnih obveznosti, s konzorcijem kupcev pa dogovor o vsebinski in postopkovni ureditvi medsebojnih obveznosti. Ker so to za družbo tako strateško pomembne zadeve, se je uprava o njihovi vsebini sklenila prej posvetovati s svetom delavcev, oba dogovora pa naj bi potrdil tudi nadzorni svet družbe.
In kaj vse bo vseboval dogovor s konzorcijem kupcev?
Načeloma bi moral urejati več sklopov: o tem, kako bodo pod streho Agrokorja (Mercator bi postal njegova odvisna družba) urejeni odnosi z Mercatorjevimi delavci in zavarovane njihove pravice, o tem, ali je prevzemnik dovolj finančno trden, da bo lahko zagotavljal nadaljnji razvoj družbe, o varovanju zaupnosti, o pravnih varovalkah za primer škode, ki bi nastala, če kljub sklenitvi pogodbe na koncu ne bi prišlo do transakcije. Če na primer institucije ne bi dale soglasja ali če kupec ne bi imel denarja, tarča pa bi v vmesnem času stagnirala ali bila oškodovana, ker ni dokončala začetih projektov. Po drugi strani bodo tako dorekli tudi obveznosti Mercatorja v zvezi podporo prodajnemu postopku.
Nadzorni svet bo dogovora obravnaval v ponedeljek in če ju bo potrdil, bo uprava začela pogajanja z obema konzorcijema. Po informacijah iz NLB, ki vodi konzorcij prodajalcev, dogovor o ekskluzivnih pogajanjih z Agrokorjem velja do konca leta, lahko pa se še podaljša. Če do transakcije ne bi prišlo, pa lahko prodajalci nato nadaljujejo pogajanja z ostalimi ponudniki.
Mali delničarji Mercatorja od Laškega terjajo odškodnino
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bo jutri prvi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu med malimi delničarji Mercatorja in skupino Pivovarno Laško (PIL). Mali delničarji dokazujejo, da bi Laščani že leta 2007 morali objaviti prevzemno ponudbo za Mercator, ker se to ni zgodilo, pa jih tožijo za odškodnino v višini 211,38 evra na delnico Mercatorja.
V svoji tožbi se mali delničarji opirajo tudi na odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta je namreč prva začela postopek zoper družbe PIL, mariborski holding Infond ter njihove vodilne, ker da so že septembra 2007 brez objave prevzemne ponudbe obvladovali dobrih 48 odstotkov Mercatorja. Odločbo, s katero je dokončno ugotovil, da so Laščani pri preteklih nakupih delnic Mercatorja delovali usklajeno in dosegli 25-odstotni prevzemni prag v najboljšem sosedu, je regulator izdal pred dvema letoma, maja letos pa jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani.
Če bi se za tožbo odločili vsi mali delničarji, imetniki delnic Mercatorja v času, ko so Laščani po mnenju ATVP kršili prevzemno zakonodajo, bi odškodninski zahtevek znašal astronomskih 411,1 milijona evrov. A Laščani vse očitke zavračajo. »Pivovarna Laško ni kršila zakona o prevzemih in prepričani smo, da bomo to dokazali tudi na sodišču,« je danes poudaril predsednik uprave PIL Dušan Zorko.
Glavni pobudnik in koordinator leta 2009 vložene omenjene tožbe je Vseslovensko združenje malih delničarjev. Zadnji rok za vložitev tožbe je bil konec oktobra in po dosegljivih informacijah se je zanjo odločilo približno 30 malih delničarjev Mercatorja.
V 3. kvartalu skoraj 8-odstotna rast prodaje
Čeprav so se gospodarske razmere poslabševale, zaupanje potrošnikov pa je upadalo, je Skupina Mercator v prvih devetih mesecih ustvarila za 2,18 milijona evrov prihodkov iz prodaje, kar je 6,7 odstotka več kot v istem času lani. Zgolj v tretjem četrtletju je bila glede na isto obdobje lani rast še večja, kar 7,9-odstotna. Prihodki iz prodaje so se v Sloveniji zvišali za 0,8 odstotka, v tujini pa za 16,2 odstotka.
Da bi ohranil kupno moč potrošnikov, je Mercator tudi v tretjem četrtletju veliko investiral v ugodnejše maloprodajne cene in del svoje marže namenil zmanjševanju negativnih učinkov censkih pritiskov dviga strateških surovin. Zato je čisti dobiček Skupine za prvih devet mesecev letos znašal dobrih 27 milijonov evrov ali za 3,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Nanj so pomembno vplivale Mercatorjeve investicije v cene. Ob več kot 6-odstotni rasti prihodkov so stroški splošnih dejavnosti zrasli le za približno 3 odstotke, kar je rezultat nadaljevanja racionalizacije stroškov.
V razvoj maloprodajne mreže je Skupina Mercator v omenjenem obdobju investirala 85,5 milijona evrov in pridobila več kot 70 tisoč kvadratnih metrov novih bruto površin. Skupina je zrasla tudi s prevzemom trgovske dejavnosti v družbi Familija Marketi na srbskem trgu in okrepila položaj drugega največjega trgovca na srbskem trgu. Poleg tega je postala lastnica družbe En Plus, s katero bo razvijala dopolnilne trgovske storitve (samopostrežne bencinske servise na parkiriščih svojih večjih trgovskih centrov).
Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami je znašal blizu 163 milijonov evrov ali za 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. To kaže na visoko finančno moč, konkurenčnost in poslovno učinkovitost, pojasnjujejo v skupini. Glede na negotove razmere na finančnih trgih jim je uspelo diverzificirati vire financiranja in močno izboljšati ročnostno strukturo finančnih obveznosti. Rast Euribor-ja je povečala stroške financiranja, devizni tečaji na regijskih trgih pa so bili relativno stabilni.
Konec septembra je bilo v Skupini Mercator zaposlenih 23.480 delavcev, kar Mercator uvršča med največje zaposlovalce v celotni regiji jugovzhodne Evrope, v Sloveniji pa je Mercator s skoraj 12 tisoč zaposlenimi največji zaposlovalec.
In kako kaže za naprej?
Zaostrene razmere se najbrž ne bodo izboljšale niti v zadnjem četrtletju leta 2011, kar pomeni, da bo Mercator v celotni drugi polovici leta posloval v slabših okoliščinah, kot so pričakovali. Zato uprava ne more zanesljivo oceniti, koliko bo to vplivalo na doseganje gospodarskega načrta skupine.
