Upravi Heliosa bi omejili pristojnosti

Na današnji skupščini bi lahko razkrili, kako resne so namere za prodajo večinskega deleža.

Objavljeno
26. julij 2012 22.51
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Ljubljana – Današnja skupščina domžalskega Heliosa bi lahko nakazala, kako resne so namere za prodajo večinskega deleža vodilnega slovenskega proizvajalca barv, lakov in umetnih smol, saj bodo delničarji odločali o novem nadzornem svetu družbe.

Lastniki skupine Helios, ki ima več kot 2000 zaposlenih, so v začetku marca oblikovali konzorcij za prodajo večinskega deleža družbe. Kot so takrat poročali mediji, v Heliosu pa tega niso zanikali, naj bi v konzorciju združilo moči približno 75 odstotkov delničarjev družbe, med njimi Zvon ena holding (32,5 odstotka), Sod (9,54 odstotka), Modra zavarovalnica (8,31 odstotka), Triglav vzajemni skladi (8,3), NKBM (5,3 odstotka) ... Prav ti lastniki bi lahko odigrali odločilno vlogo na današnji skupščini, na kateri se bo odločalo o novem NS.

Po sedanjem predlogu bi v NS imenovali pet predstavnikov kapitala (nekdanji vodilni uslužbenec BMW kemik dr. Anton Jurgetz, Evgen Likl iz Zavarovalnice Maribor, Žiga Škerjanec iz Soda, Miha Grilec iz Triglava in Gregor Bajraktarevič iz NLB) in tri predstavnike delavcev, vendar sklic skupščine nakazuje možnosti tudi za drugačen razplet. Stečajna upraviteljica cerkvenega Zvona Mojca Breznik si namreč želi večji in učinkovitejši nadzor nad upravljanjem Heliosa, zato je na dnevni red uvrstila tudi predlog spremembe statuta za zmanjšanje števila članov NS z osem na šest.

Po mnenju predstavnikov lastnikov, ki nočejo biti imenovani, je predlog za zmanjšanje števila članov NS tudi poskus za prodajo družbe, ki ji uprava nasprotuje. »Lastniki iščejo kupca za Helios in pripravljajo družbo na prodajo. Vsi večji sistemi v Evropi so prešli na takšen sistem korporativnega upravljanja,« je dejalo več opazovalcev.

Bo Zvon prepričal dovolj delničarjev?

S svojim predlogom je stečajna upraviteljica odprla tudi poligon za spopad lastnikov za vpliv nad upravljanjem družbe, saj bi v primeru izglasovane spremembe statuta morali glasovati zgolj o štirih predstavnikih kapitala in dveh predstavnikih delavcev. To lahko pomeni dvoje: da lahko na skupščini skoraj zagotovo pričakujemo nasprotne predloge za imenovanje novih nadzornikov ali da bo kdo od zdaj predlaganih predstavnikov kapitala izpadel iz tekme za vpliv v Heliosu.

Zvon mora za predlagano zmanjšanje števila članov NS pridobiti podporo večine delničarjev, saj je za spremembe statuta potrebna podpora 75 odstotkov na skupščini navzočih delničarjev. Zvonu bo s svojim predlogom torej uspelo le s podporo delničarjev, ki posredno ali neposredno spadajo pod okrilje države.

Stečajna upraviteljica Zvona ena holding želi omejiti tudi pooblastila upravi Uroša Slavinca. Če bodo delničarji podprli njen predlog, bo morala uprava Heliosa, če nekoliko poenostavimo, pridobiti soglasje NS za vsak nakup in prodajo delnic ali nepremičnin nad vrednostjo pet milijonov evrov. Mali delničarji pa nasprotujejo višini dividend za lani. Po predlogu uprave bi znašala dividenda za lani tri evre bruto, mali delničarji pa predlagajo približno štirikrat višjo dividendo oziroma 12 evrov bruto na delnico.