Upravitelj ne more preiskovati izvora denarja

Prodaja KPL sporni družbi -  MG Mind je že nakazal 400.000 evrov are, celotna kupnina v mesecu dni

Objavljeno
21. oktober 2015 19.17
Cestno podjetje Ljubljana 5.12.2013 Ljubljana Slovenija
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Po prodaji KPL družbi MG Mind iz Banjaluke, ki jo je Svetovna banka uvrstila na črni seznam podjetij, s katerimi ne posluje, so se začeli pojavljati očitki na račun stečajnega upravitelja CPL Veljka Jana. A ta mora premoženje prodati najboljšemu ponudniku.

Družba MG Mind je v drugem krogu pogajanj med sedmimi ponudniki za nakup KPL iz stečaja CPL ponudila najvišjo kupnino 7,9 milijona evrov. Noben od ostalih ponudnikov ni bil pripravljen plačati več – direktor Nigrada Marko Žula je celo prepričan, »da je najvišji ponudnik KPL krepko preplačal«. SGP Pomgrad je ponudil 50.000 evrov manj od MG Minda, tretja najvišja ponudba Trgograda je bila nižja že za 1,3 milijona evrov.

Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman poudarja, da mora stečajni upravitelj izbrati kupca, ki ponudi najvišjo ceno: »Predstavljajte si, da upravitelj ne bi izbral najvišje ponudbe.« Ob tem dodaja: »Kupec bo moral nakazati kupnino na račun, banka pa mora preveriti izvor denarja, kot nalaga zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Upravitelj kot prodajalec ni dolžan in niti ne more preverjati izvora denarja, večje možnosti ima banka.«

Pred zaključnimi pogajanji so morali ponudniki resnost izkazati s pologom depozita ali bančno garancijo. Zadnjo je dostavil tudi MG Mind, pravi stečajni upravitelj CPL Veljko Jan. »MG Mind je v treh delovnih dneh po sklenitvi pogodbe vplačal 400.000 evrov are oziroma pet odstotkov celotne kupnine. To mora na račun CPL nakazati v 30 dneh od sklenitve pogodbe. Odložni pogoj v pogodbi je pridobitev soglasja sodišča k prodaji, razvezni pogoj pa je, če sodišče prodaje ne odobri,« Jan poudarja, da nad prodajo bdi sodišče, kamor je poslal vso dokumentacijo.

Svetovna banka je družbo MG Mind, njenega lastnika Mladena Milanovića in še eno njegovo podjetje Mrkonjićputeve pred tremi leti uvrstila na črno listo, enako sta storili tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in ameriška razvojna banka. Podjetja s črnega seznama ne smejo sodelovati pri projektih, ki jih financirajo te ustanove. »Nikjer ne piše, da v Sloveniji ne smeš poslovati s podjetjem, ki je na črnem seznamu Svetovne banke,« poudarja Jan in dodaja, da mora izbrati najvišjo ponudbo. Milanović in njegovi družbi so se na seznamu znašli zaradi dogovarjanja o višini ponudb za projekt, financirane od Svetovne banke. Prepoved sodelovanja z Milanovićem se izteče avgusta prihodnje leto. Novinarji Centra za preiskovalno novinarstvo iz Sarajeva pa so pisali o sodbi sodišča iz BiH, da je podjetje MG Mind utajilo davke in preko dveh drugih družb opralo približno tri milijone evrov.

CPL prodaja premoženje

Kupnina od prodaje KPL bo namenjena plačilu upnikov CPL. Jan je prejšnji teden prodal več nepremičnin in za stečajno maso CPL zaslužil 1,6 milijona evrov. Ljubljanski stanovanjski sklad je za 1,2 milijona evrov kupil samski dom, kupnina zanj pa bo šla ločitveni upnici banki SKB. Stečajni upravitelj je prodal tudi bazo v Šmartnem pri Litiji in stanovanje v Kranju. Prednostne terjatve nekdanjih delavcev CPL bodo poplačani v celoti, delnega poplačila se po Janovih besedah lahko nadejajo tudi navadni upniki.