Upravljanje državnih družb: novi cilji, stara praksa

Ljubljana − Predlog strategije upravljanja državnih podjetij, s katerim se je včeraj seznanila vlada, predvideva potrojitev donosa državnih družb, ki naj bi dosegla kar devet odstotkov. A strokovnjaki dvomijo, da se bo to zgodilo, saj ne zaznavajo izboljšanja pri upravljanju državnih naložb, kar naj bi dokazovale tudi koalicijske razprtije okoli imenovanja novih nadzornikov SDH.

»Dobro je, da imamo strategijo, vendar iz nje ni razvidno, da bi se zgodil nekakšen prelom, in tudi ne, kako se glede na pretekle podatke, ki so precej slabši, doseže donos devet odstotkov,« pravi ekonomist dr. Rasto Ovin. Predlog, da država v skladu s predlagano strategijo ohrani večino sedanjih deležev v podjetjih, ocenjuje za političen in hkrati meni, da bi se Slovenija morala bolj odpreti. Slovenija pri državnem lastništvu po njegovih besedah dvakrat presega evropsko povprečje, kar dokazuje tudi dogajanje okoli imenovanja nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH). »To je samo še en dokaz, da je sektor podjetij v državni lasti prevelik in za seboj potegne toliko državnega in političnega interesa,« pravi Ovin.

Strokovnjaki kolateralna škoda strankarskih bojev

Ekonomist Boštjan Ložar meni, da če se odločimo, da bomo imeli v državni lasti razmeroma veliko podjetij, je ključno, da jih začnemo učinkovito upravljati, a vsebinskih sprememb za to v dokumentu ne vidi. »Zdi se mi pozitivno, da so postavljeni cilji glede donosnosti, a če bomo delali tako, kot smo delali do zdaj, to ni realno,« opozarja. Tudi Ložar je kritičen do načina izbire nadzornikov SDH, saj meni, da bi moral obveljati strokovni postopek: »Gotovo ni dobro, da neki strokovni postopek vodiš, potem pa se vsi prestrašijo, kdo je in kdo ni notri.« Opozarja, da je vse večji problem, da se nihče več noče izpostavljati, ker zelo hitro postane kolateralna škoda bojev med strankami.

Do načina izbora nadzornikov SDH je kritičen tudi strokovnjak za korporativno pravo dr. Borut Bratina. »To, da je vse to zdaj spolitizirano, očitno zelo ustreza akterjem, ki jim s svojim izborom ni uspelo,« pravi. Meni, da minister za finance Dušan Mramor ni ravnal pravilno, ko ni stopil v bran komisiji, ampak je rekel, da bo dal svoj predlog kandidatov. »Žal še nismo zreli za neko normalno prakso in vplivni krogi, če ni po njihovem izboru, poskrbijo, da se kandidati čim bolj očrnijo,« dodaja. Tudi on ugotavlja, da je zaradi nenehnih diskreditacij čedalje manj oseb pripravljenih sodelovati v takšnih postopkih.

O načrtovanih visokih donosih pa Bratina meni, da je brez učinkovitih ukrepov to le seznam želja. »Jaz ne vidim prave volje, da bi odločevalci karkoli spremenili v pristopu upravljanja državnih podjetij,« sklene.

Predlog strategije bo zdaj šel v javno razpravo, nato pa v potrditev na vlado in nato še v državni zbor.