Uroš Blažica: Trg elektrike je v puberteti, ko se dogajajo tudi norosti

Ljubljana – »Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Zato pa se trgovci povezujejo, vstopajo tudi veliki novi. Tudi vi za vašo trgovsko družbo E3 iščete partnerje?

Trg z elektriko prehaja v puberteto, v tem času se dogajajo tudi norosti. Na tem trgu je že osem dejavnih domačih trgovcev, vstopila sta še dva velika tuja. Najbrž ta majhen trg ob tako nizkih maržah toliko trgovcev ne more preživeti. Kaj se bo na koncu zgodilo, težko rečem, vendar je na tem trgu verjetno prostor za tri ali štiri trgovce. Zavedamo se svoje ranljivosti, naša hčerinska družba je med manjšimi trgovci, imamo odprte oči na vse strani, preigravamo možnosti, a se nismo še za nič odločili. Do takrat se bomo borili na tem trgu, poskušali rasti, kolikor se le da. Za zdaj nam to tudi uspeva, imamo dobiček in zadržujemo tržni delež.

Gen-I se povezuje z Elektro energijo, povezujeta se tudi hčerinski družbi Elektro Gorenjska in Celje. Ostanete še vi in mariborska Energija plus.

Ostane Energija plus, ostane Petrol, na trgu sta se pojavila RWE in Hep, možnosti je veliko.

Petrol ima že polovico Gen-I.

Polovica ne omogoča aktivnega upravljanja družbe. Verjetno je na dolgi rok tudi to nevzdržno.

Nastavki energetske unije, kot kaže, vodijo v to, da bo v Evropski uniji le nekaj velikih trgovcev z elektriko in plinom.

Če močno poenostavimo, je to res verjetno to. Zdaj obstajajo še fizične ovire za prenos prek meja, a te zdaj z novimi projekti odpravljajo. Težko si je predstavljati, da bo kakšen slovenski trgovec postal velik evropski igralec, bolj verjetno je, da bo velik tuj igralec prevzel še ta trg.

Več je namigov, da na trgu prihaja tudi do nepoštenih praks, ko trgovci zavajajo z mogočimi prihranki. Ste se že srečali s čim podobnim?

Mogoče je bila zavajajoča že akcija ZPS, ki je obljubljala 100 evrov prihranka na leto. Akviziterji so sicer redna praksa, vsi trgovci jih uporabljajo, plačani pa so po učinku in sklenjenih novih pogodbah.

Nekatera podjetja so izrazito nezadovoljna s kakovostjo elektrike, ki prihaja po vaših omrežjih. Vlagate dovolj?

Pri obnovah omrežij zaostajamo za načrti. Da bi dosegli potrebno raven vlaganj, bi se morale omrežnine zvišati, stroškov vzdrževanja se ne da toliko znižati. Moti pa nas, da so omrežnine izračunane na podlagi prenesene elektrike, omrežja pa so načrtovana za konično porabo.

Koliko več elektrike porabimo ob teh vročih dneh?

Poraba elektrike je zaradi klimatskih naprav in ventilatorjev za tri odstotke višja kot lani.

Primorska nima veliko proizvodnje elektrike, ima pa izrazite prednosti, tako za vetrnice kot sončne elektrarne. Kakšni so načrti?

Vsa primorska proizvodnja elektrike je vezana na Sočo in njene pritoke. Vrtita se le dve vetrnici, imamo pa območja z največ dobrega vetra v državi, denimo Volovjo reber, pa se tam nič ne dogaja. Nismo obupali, počasi se znova lotevamo pogovorov z lokalnimi skupnostmi. Treba je vedeti, da se je tehnologija vetrnih elektrarn precej spremenila, takih elektrarn, ki so bile najprej predvidene za Volovjo reber, sploh ne proizvajajo več. Nisem pretiran optimist, vendar pričakujem, da bomo v nekaj letih v Sloveniji postavili spodobno vetrno polje.

Sončnih elektrarn je na našem območju kar veliko, vendar v omrežju zaradi njih nimamo težav. V prihodnje, glede na vse načrte vlade in evropske komisije, pa bo treba naše omrežje prilagoditi več obnovljivim virom, čakajo nas še velike naložbe. Pri tem distribucije muči net metering. Ta bo gotovo povečal interes gospodinjstev za sončne elektrarne, kar pa pomeni dodatna vlaganja za distributerje ob nižjih omrežninah. Nismo proti obnovljivim virom, menimo pa, da je treba povečana vlaganja v omrežje pošteno porazdeliti, tudi med trgovce in proizvajalce.

Za kaj elektrodistribucije najemate posojilo pri EIB?

Do EIB smo nastopili skupaj, le tako smo dosegli kritično maso. Vsako leto si izposojamo denar za vzdrževanje in prenovo omrežij pri komercialnih bankah. Posojilo 130 milijonov evrov pri EIB bo cenejše.

Ste distributerji sodelovali še pri katerem razpisu?

Izvedli smo skupni razpis za havarijske stebre. Enako je s pametnimi števci elektrike, dosegli smo zelo nizko ceno. Za letos je izbran švicarski Landis Gyr. V bistvu sta na trgu dva ponudnika, Landis in Iskraemeco, izbiro med njima pa opravimo enkrat na leto. Števce moramo zamenjati do leta 2020, menim, da bomo ta rok ujeli.