Tiskane izdaje
Trbovlje – Podjetniški sklad je v zadnjem desetletju s spodbudami v višini 920 milijonov evrov slovenskim podjetnikom pomagal pri 6000 projektih, ki so dala več kot 12.000 novih delovnih mest in jih ohranila več kot 100.000. Podobno kot v državi se izboljšuje tudi slika podjetništva na problemskih območjih, kjer je v teh dneh na voljo nov razpis za dvanajst milijonov evrov.
Na Slovenskem podjetniškem skladu (SPS), ki tokratni razpis za najem ugodnih mikrokreditov z 1,1-odstotno fiksno letno obrestno mero objavlja skupaj z ministrstvom za gospodarstvo (MGRT), ocenjujejo, da znesek zadošča za 480 mikro, malih in srednjih podjetij s problemskih območij z nadpovprečno brezposelnostjo: Podravje, Pomurje, Pokolpje in Zasavje. Če so bili podjetniki s problemskih območij v strukturi vseh spodbud SPS leta 2016 - od garancij, mikrokreditov, zagonskih spodbud do semenskega kapitala -, zastopani zgolj 13-odstotno, se je lani ta delež povečal na 18 odstotkov.
Vodilno PodravjeZ najuspešnejšimi kandidaturami se med problemskimi območji lahko pohvali Podravje, sledijo Pomurci, Pokolpje in Zasavje pa si tradicionalno izmenjujeta zadnji dve mesti. Samo podjetnikom z omenjenih območij je podjetniški sklad predlani in lani na štirih razpisih ponudil 24 milijonov evrov mikrokreditov in šest milijonov evrov zagonskih spodbud. Leta 2016 je ostala neizkoriščena polovica mikrokreditov in skoraj sto tisoč evrov nepovratnega denarja.
Na tako imenovani P2R, tri milijone evrov vreden razpis SPS za zagonske spodbude, se je z družbo Ironate, imenovano po njenem prvem uspešnem produktu Ironate Pizza, prijavil tudi Sašo Kastelic, predstavnik mlajše generacije zasavskih podjetnikov. Trboveljčan, ki ga je »v svet podjetništva izstrelila ponev za pico« in ki je na Kickstarterju v kratkem času zbral 144.000 evrov, je lani uspešno debitiral še pri SPS.
Podjetje, ki razvija inovativno kuhinjsko posodo, bo v dveh letih dobilo okoli 40.000 nepovratnih evrov. Brez državne spodbude, pravi Kastelic, bi projekt izpeljal malenkost počasneje: »Podjetje posluje solidno, tako da ta znesek ni ločnica med preživetjem in propadom, je pa zelo dobrodošla injekcija, ki nam bo omogočila dve novi zaposlitvi do sredine leta 2022.«
Prvo izkušnjo z razpisom SPS ocenjuje za pozitivno, v vsakem primeru pa mora podjetnik imeti zagotovljena sredstva, ki jim sledi povračilo države: »Denarja ne dobiš kar na račun, prejmeš ga šele po oddaji poročila in dokazil o upravičenosti stroškov.«
Prvo tranšo v Ironatu pričakujejo julija, drugo čez eno leto. O svojih podjetniških začetkih Kastelic pravi, da so bili nekoliko lažji, ker njegova dejavnost ne zahteva velikih vlaganj v opremo, infrastrukturo, stroje ..., o prvih finančnih korakih pa: »Posojil še nisem najemal niti si jih ne želim. Do zdaj sem vse projekte financiral iz lastnih prihrankov.«
Razpisi s številnimi pomanjkljivostmi
Foto: Leon Vidic/Delo
Večina podjetnikov z zasavskega problemskega območja se v bitko za državne spodbude niti ne spusti. Če je nekoč veljalo, da podjetnikom manjka projektov, je zdaj njihova precejšnja težava nestrinjanje z državno podporno politiko do gospodarstva.
»A ker ni druge, je neumen vsak, ki se tega ne gre,« je prepričan Matjaž Saviozzi, podjetnik z dolgoletnim stažem v lastnem geodetskem podjetju, trboveljskem Ozzingu, ki mu je lani na razpisu za sofinanciranje začetnih investicij za projekt geodezije iz zraka oziroma za nakup profesionalnega drona v vrednosti slabih sto tisočakov uspelo dobiti 45.000 evrov.
Razpis je Zasavcem zagotovil 560.000 nepovratnih evrov, izkoristili so jih 430.000. Saviozzi zagovarja »drugačne metode« spodbujanja podjetništva: »Država naj omogoči več olajšav in naredi red v plačilnem prometu tako, da podjetniku ne vzame davka, preden ta storitev dobi plačano.«
Savoiozzi opozarja še na neživljenjskost razpisov. »Marsikateri razpis bi morali revidirati. Le tako bi država izvedela, ali je to, kar razpisuje, v resnici izvedljivo,« meni.
Pokolpje in Zasavje doslej nista bila najbolj uspešna kandidata za državni denar. Foto: Igor Zaplatil/Delo
