Ustavitev prodaj bi znižala kredibilnost Slovenije

Ljubljana − Država je tri družbe s privatizacijskega seznama petnajstih podjetij že prodala, za sedem družb pa so prodajni postopki v polnem teku, zato ekonomisti opozarjajo, da bi bilo prodaje težko ustaviti brez škodljivih posledic za našo državo.

Da bi prekinitev prodaje petnajstih podjetij, ki jo je državni zbor potrdil na predlog vlade Alenke Bratušek, povzročila preveč problemov, ker je zapeljana predaleč, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela potrdil tudi premier Miro Cerar, ki še pred volitvami ni bil naklonjen prodaji infrastrukturnega dela Telekoma Slovenije.

Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik ugotavlja, da bi Slovenija z ustavitvijo privatizacijskih postopkov, ki že tečejo, izgubila kredibilnost in bi bil interes za nakup ob morebitnem ponovnem poskusu prodaje državnih podjetij manjši. »Vsak tak postopek je časovno in finančno zahteven, saj prodajalci in možni kupci najemajo različne finančne in pravne strokovnjake. In dalj časa ko traja, več je teh stroškov,« opozarja Stanovnik. Spomni, da je bila privatizacija tudi obljuba naše države Bruslju in vlagateljem v obveznice, zato bi ustavitev lahko vplivala na dražje zadolževanje Slovenije v prihodnosti. Zato Stanovnik meni, da je temeljito razpravo o tem, kaj prodati in kaj ne, bolj smiselno opraviti za družbe, ki še niso naprodaj. Glede zahtev sindikatov o neodpuščanjih pa poudarja, da pri Telekomu Slovenije že načrti sedanje uprave predvidevajo odpuščanja, »zato je iluzorno pričakovati, da novi lastnik tega ne bo počel«. Bilo bi bolje, da bi se sprožilo več debat o ukrepih, kako izboljšati poslovno okolje in priložnosti, da bi bilo več možnosti za zaposlovanje, kot pa prisiliti prevzemnika, da naj ne odpušča, dodaja.

Protest je pritisk na vlado

Ekonomist dr. Bogomir Kovač pravi, da je sindikate treba vzeti kot političen subjekt in da s protestom proti privatizaciji stopnjujejo vsesplošen pritisk na vlado. Kovač je bil v preteklosti kritičen do omenjenega privatizacijskega seznama 15 podjetij, a tudi on zdaj priznava, da bi prodajne postopke, ki že tečejo, težko kar ustavili brez posledic. Meni, da bi bilo najbolj pametno procese, ki že tečejo, nadaljevati, vendar z določeno poslovno zavoro, vmes pa čim prej urediti vse institucionalne pogoje, s katerimi bomo dobili strokovno relevantne usmeritve, kaj in kako prodajati. Pri tem sogovornik misli predvsem na strategijo upravljanja in jasne opredelitve. Opaža pa, da nas k privatizaciji priganja predvsem interes članic, ki sledijo interesom svojih korporacij.

Čeprav je strategija upravljanja nastajala že v času prejšnje vlade, ministrstvo za finance strategije še ni pripravilo. Napovedali so, da jo bodo vladi v sprejetje poslali do konca letošnjega leta, predlog strategije pa bo predstavljen tudi parlamentarnim strankam in socialnim partnerjem v okviru ekonomsko-socialnega sveta.