Tiskane izdaje
Ljubljana – Lahovnikov zakon, ki je leta 2010 omejil plače direktorjev v državnih podjetjih, je bil v gospodarstvu že od začetka deležen predvsem kritik. Spremembe na tem področju bi zdaj, kot kaže, lahko prinesel zakon o Slovenskem državnem holdingu.
Lahovnikov zakon je bil sprejet zato, da bi državni direktorji svoje prejemke v času krize prilagodili razmeram in da breme zniževanja stroškov dela ne bi nosili le delavci.
Zakon je omejil prejemke članov poslovodstva podjetij, v večinski neposredni ali posredni državni lasti, na tri-, štiri- ali petkratnik povprečne plače v družbi oziroma skupini, odvisno od velikosti in vrste podjetja. Posledično so se plače vodilnih v državnih podjetjih v zadnjih treh letih tudi v resnici znižale.
Najvišjo menedžersko plačo, skoraj 60.000 evrov bruto ima še vedno Anton Colarič, predsednik uprave Krke, ki je tudi eno najuspešnejših slovenskih podjetij in je v le četrtinski posredni državni lasti. Večina državnih družb je plačo postavila v zahtevano zakonsko razmerje do povprečne plače.
Osnova zanjo je ponekod višja kot v priloženi tabeli, ker se v povprečje ne vštevajo družbe zunaj Slovenije. Nekatere družbe, kakršni sta Zavarovalnica Triglav in HSE, pa sedanjih plač predsednikov uprav niso hotele razkriti. Po naših informacijah prejema šef Triglava Andrej Slapar dobrih 12.000 evrov bruto.
Kar 125 kršitev
A nadzorniki državnih oziroma lokalnih podjetij, ki jih ta zakon tudi zadeva, vendarle niso samodejno pristrigli plač direktorjev. Ministrstvo za gospodarstvo je od začetka uveljavitve zakona proti nadzornikom uvedlo kar 125 postopkov o prekršku.
Od tega je v 32 primerih ministrstvo izreklo opomin in v 12 primerih globo, ki znaša od 4000 do 5000 evrov.
V 86 primerih so nadzorniki glasovali za previsoko plačo, preostali pa ministrstvu niso pravočasno posredovali pogodbe o plači direktorja.
Ministrstvo je doslej postopke vodilo proti nadzornikom Pošte Slovenije, Triglava, Geoplina, Nafte Lendava, HSE, Talum Aluminija, Banke Celje, Dravskim elektrarnam, Luki Koper, Termoelektrarni Šoštanj ...
Napačen pristop
Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik je na nedavni okrogli mizi o korporativnem upravljanju dejal, da je bilo treba v menedžerske plače v državnih podjetjih v krizi omejiti, vendar je ureditev, s katero se je to doseglo, po njegovem mnenju slaba.
Tudi izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc se strinja, da je bilo treba omejiti določene plačne ekscese, a meni, da administrativni pristop ni dober.
Šmučeva pravi, da bi morale biti plače menedžerjev odvisne od ciljev, ki jih mora država jasno opredeliti. »Če cilji niso doseženi, tudi nagrade ne more biti,« pravi sogovornica. Dodaja, da pa bi za tak pristop potrebovali strategijo, ki bi te cilje določila.
Šmučeva opozarja, da je izbira prave uprave ena ključnih nalog nadzornikov, ki morajo pri tem zato imeti odprte vse možnosti. »Lahovnikov zakon pa jih je pri tem oviral,« pravi.
Dodaja pa, da mora biti nadzornemu svetu jasno, da vodstvo monopolnega podjetja ne more biti tako dobro plačano kot vodstvo, denimo, Krke in Gorenja, ki delujeta na konkurenčnem mednarodnem trgu.
Tudi na Hrvaškem so plače menedžerjev v državnih družbah omejene na trikratnik povprečne plače. Nadzornik Atlantic Groupe Siniša Petrović meni, da je to neumnost: »Mislim, da morajo omejitve temeljiti na poslovanju.«
Spremembe s holdingom
Pravnik Gorazd Pobevšek, ki sodeluje tudi pri pisanju novega zakona o SDH, je pred kratkim opozoril, da Lahovnikov zakon nadzornim svetom družb v državni lasti povzroča velike težave, saj zaradi teh omejitev težko pritegnejo najboljši kader. Zakon o holdingu naj bi na tem področju zato prinesel spremembe.
Po sedanjem predlogu Lahovnikovega zakona ne bi ukinili, ampak bi ta za družbo veljal, dokler skupščina ne bi sprejela politike prejemkov organov vodenja. Pri tem bodo morali biti določeni najvišje fiksno plačilo, najvišji dovoljeni znesek variabilnega dela in najvišja mogoča odpravnina.
Jamniku se zdi predlagana rešitev dobra. Šmučeva pa ugotavlja, da takšna rešitev spodbuja aktivnost delničarjev, ki se izboljšuje. Opozarja še, da je pomembno določiti ustrezno razmerje med fiksnim in variabilnim delom menedžerske plače.
