Po nespretni izjavi premiera Mira Cerarja za Bloomberg, da bo Slovenila verjetno preložila prodajo NLB zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih in ugibanjih, ali se država o tem že pogaja z evropsko komisijo, imamo zdaj potrjena nekoliko drugačna dejstva: v kontekstu prodaje NLB se bomo z evropsko komisijo res še pogovarjali, in sicer »o rešitvi nekaterih pravnih vprašanj«. Kako in o čem se bomo pogovarjali, bo verjetno kmalu odločala vlada.
Najbolj aktualno pravno vprašanje je verjetno napovedana bližnja razsodba ustavnega sodišča o usodi izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred kratkim za STA potrdila, da bi bila prodaja NLB ekonomsko neupravičena ob nekaterih pravnih negotovostih, recimo zvezi z omenjeno odločitvijo ustavnega sodišča. Pri tem proti NLB še tečejo tudi postopki pred hrvaškimi sodišči v zvezi prenesenimi deviznimi vlogami.
Na naše vprašanje, ali je ministrstvo morda prejelo predlog SDH za podaljšanje roka za prodajo NLB, smo dobili odgovor, da takšnega predloga na SDH niso dobili. »Postopek prodaje NLB samostojno vodi in o njem odloča SDH, ki je že zalel pripravljalna dejanja za prodajo banke po metodi IPO.
Ministrstvo bedi nad izpolnjevanjem zavez, ki jih je Slovenija dala evropski komisiji v zvezi s prodajo NLB, v skladu s katerimi je prodaja predvidena do konca leta 2017. Država te zaveze izpolnjuje,« še pravijo na MF; dejstvo, da je SDH prodajo banke po metodi IPO prestavil z jeseni na pomlad, pa zanje »ne pomeni, da je SDH ustavil ali zamrznil postopek prodaje NLB«.
»Odločitev vlade pričakovana«
Odločitev vlade je pričakovana, težko pa je komentirati razloge za odlog prodaje. Brexit ni bistveno vplival na vrednotenje bančnega sektorja. Verjetno precej večjo vlogo igrajo nizke obrestne mere in s tem padajoči neto obrestni prihodki in nizka donosnost na kapital, opozarja Matej Šimnic iz Alte in med sistemskimi tveganji izpostavlja razvoj dogodkov v zvezi z Deutsche Bank in reševanje italijanskih bank.
Pod črto lahko govorimo predvsem o pripravljenosti politike za prodajo, pravi sogovornik.
»Sistemska tveganja so konstanta na kapitalskih trgih, težave bank z obrestnimi merami se lahko nadaljujejo tudi v prihodnjih letih, desetletjih. Zato bo med politiki in stroko težko najti konsenz, kdaj je pravi trenutek za prodajo. Vedno bodo na voljo izgovori, da se privatizacija bank odloži. Bolj ključna sta ustrezna strategija upravljanja in dobro korporativno upravljanje kot pa iskanje ustreznega trenutka. Upajmo le, da zaradi morebitnega neustreznega upravljanja državne lastnine ne bomo spet v položaju, ko bo NLB neprodajljiva zaradi poslovnih razlogov kot pred nekaj leti,« pravi Šimnic, ki sicer meni, da je precej bolj tehten razlog za odložitev prodaje nadaljnje čiščenje portfelja in stabilizacija poslovanja - kar bo vodilo v bolj »čisto« zgodbo in potencialno večjo privlačnost za nove vlagatelje - kot pa npr. podrejenci in obveznosti do hrvaških varčevalcev.
»Ne glede na to, kdaj se bo banka prodajala, bo namreč najbrž morala potencialne obveznosti v zvezi z omenjenimi zahtevki večinoma prevzeti država.«