V Dovru bodo morda tovornjaki čakali v kolonah

Brexit: slovenski prevozniki se bojijo zamud in birokracije, ne vidijo pa možnosti, da vplivajo na razplet.

Objavljeno
13. oktober 2017 19.01
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Skozi terminal v Dovru, ki je glavna točka za uvoz blaga iz Evropske unije v Veliko Britanijo, vsak dan potuje 10.000 tovornjakov. Upravljavci pristanišča opozarjajo, da bi ob uvedbi carinske meje zaradi brexita tam utegnile nastati 30-kilometrske kolone. To je slaba novica tudi za slovenske prevoznike.

»Možnost, da se pogajanja o odhodu Velike Britanije iz EU končajo brez dogovora o čim bolj prostem pretoku blaga, je zelo slaba. Carina pomeni izpolnjevanje več formularjev, več administrativnega dela. Nastale bodo čakalne vrste, čas za prestop meje se bo podaljšal. Povečal se bo tudi problem z nelegalnimi migranti, ki se poskušajo v Franciji skriti na kamione, preden se ti vkrcajo na trajekt za Anglijo. Zdaj je to urejeno tako, da se tovornjak 300 kilometrov pred trajektom ne sme ustavljati – če bo meja, bo to nemogoče,« je svoje misli strnil Peter Pišek, lastnik podjetja Pišek & HSF Logistics ter predsednik upravnega odbora sekcije za promet na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Velika Britanija sodi med deset najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije, lani smo tja izvozili za 534 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 367 milijonov. Velik del teh tovorov prepeljejo slovenski prevozniki. »Vemo, da je slovensko prevozništvo predimenzionirano, zato mora iskati priložnosti na tujem. Nekatera podjetja celo pretežno vozijo na linijah za Veliko Britanijo. Mi imamo veliko izkušenj z živilsko in farmacevtsko industrijo, in to so izdelki, kjer so morebitne nove ovire lahko še posebno problematične,« je zaskrbljen Pišek.

Kljub negotovosti je priprav malo

Hkrati pa je nekoliko resignirano ugotovil, da se v združenju pri zbornici in tudi znotraj podjetja na morebitne najslabše scenarije v zvezi z brexitom še ne pripravljajo veliko. Morda tudi zato, ker »zastavica« na tem področju pade šele marca 2019, kljub zastojem v pogajanjih med Veliko Britanijo in EU prejšnji teden pa upanje na dogovor v zadnjem hipu še ostaja.

»S tem se bomo seveda morali spopasti, če se bo to zgodilo. Na morebitne težave in zaplete lahko opozarjamo, ne vidim pa možnosti, da bi mi lahko vplivali na proces in rešitve, ki bodo sprejete. Za brexit so se odločili v Veliki Britaniji, mi kot gospodarstveniki pa ga seveda obžalujemo, saj nam ne bo prinesel nič dobrega. To je korak nazaj v primerjavi z integracijo na gospodarskem področju, ki smo jo pridobili z vstopom v Evropsko unijo,« je prepričan Pišek.