Tiskane izdaje
Ljutomer – Družba Ljutomerčan poljedelstvo in živinoreja je pred kratkim na svoji skoraj opusteli prašičji farmi na Cvenu odprla povsem obnovljen hlev za pujske in pitance, ki je morda znanilec nove rasti prašičereje na ljutomerskem območju.
Tej dejavnosti je potem, ko je delniško družbo Ljutomerčan prevzela družina Puklavec, že grozila popolna ukinitev, ker je nove lastnike zanimal samo vinarski in kletarski del podjetja. Toda dosedanjemu direktorju Karlu Krašku je od nekdaj močne prašičereje uspelo ohraniti vsaj rejo plemenskih svinj in prirejo pujskov, ki gredo odlično v prodajo.
Do zdaj so tako pri Ljutomeru ohranili čredo 650 plemenskih svinj, ki skotijo od 13.000 do 14.000 pujskov na leto. Te so doslej pri štirih tednih starosti selili v edini še dovolj ohranjen hlev na farmi na Cvenu, jih tam zredili do teže 30 kilogramov in prodajali pomurskim rejcem, tudi Panviti.
V senci vinarske dejavnosti
S prirejo pujskov in poljedelstvom so v družbi Ljutomerčan poljedelstvo in živinoreja s 16 zaposlenimi vse od Puklavčevega prevzema poslovali z nekaj dobička, a so ves čas bili v senci vinarske dejavnosti, ki pod okriljem holdinga Puklavec family wines še vedno posluje z izgubo. Tako je bila letošnja 400.000 evrov vredna naložba v obnovo dodatnega hleva na Cvenu prva omembe vredna naložba v zadnjih desetih letih, ki bo omogočila prirejo dodatnih 2500 pujskov na leto. Poleg dveh oddelkov, na katerih bo lahko naenkrat 800 pujskov, so del hleva uredili tudi v pitališče za bekone, saj nameravajo kljub nizkim odkupnim cenam prašičjega mesa postopoma znova uvajati tudi pitanje prašičev do klavne teže in razmišljajo o blagovni znamki Ljutomerski bekon.
Ker bo poslej na farmi več prostora za pujske, bodo lahko plemensko čredo povečali na 800 plemenskih svinj, za prihodnje leto pa načrtujejo tudi obnovo hleva, v katerem pujske redijo sedaj. »Če bi ves dobiček, ki smo ga ustvarili, ostajal pri nas, bi do sedaj lahko obnovili že več hlevov in bistveno povečali prirejo pujskov, po katerih je v Sloveniji veliko povpraševanje. A naši lastniki vse do sedaj za oživljanje prašičereje niso bili zainteresirani,« pravi Krašek.
Prašičja farma Cven je bila v okviru kombinata Ljutomerčan zgrajena že leta 1965 in v njenih osmih hlevih so včasih letno spitali do 16.000 bekonov. Ker je bilo premalo prostora, so prašiče v hlevih imeli tudi v nadstropnih ogradah. Sedaj je večina hlevov že v tako slabem stanju, da se ponekod podira streha.
