Tiskane izdaje
Agencija se je odločala na podlagi raziskave trga, opravljene po priglasitvi koncentracije. Od podjetij na maloprodajnem trgu, distributerjev in v koncentraciji udeleženih podjetij je pridobila podatke in s pomočjo vprašalnikov preverila tržni položaj obeh pivovarjev na različnih tržnih segmentih, strukturo trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, vpliv zadevne združitve na delovanje udeležencev na upoštevnih trgih po izvedeni koncentraciji in njihova bodoča pričakovanja na trgih, pogodbena razmerja, obseg nakupov in prodaj, pomen blagovnih in trgovskih blagovnih znamk in številne druge značilnosti upoštevnih trgov. Pri tem se je zgledovala po evropski praksi.
Heineken in Pivovarna Laško sta dejavna v proizvodnji in distribuciji piva v Sloveniji (trg veleprodaje piva). Zato je AVK presojala konkurenco na slovenskem proizvodnem oziroma veleprodajnem trg. Poleg tega je preverjala tudi vpliv koncentracije na distribucijo piva (v trgovini oziroma maloprodaji in v gostinstvu - sektor HoReCa). Ugotovila je, da nadaljnja segmentacija na podlagi stopnje alkohola, tipa piva, kakovosti, lastnika blagovne znamke (proizvajalec ali trgovec - trgovska blagovna znamka oziroma TBZ) in mešanic z drugimi sestavinami piva ne bi vplivala na presojo skladnosti koncentracije.
V presoji koncentracije je varuh konkurence ugotovil, da predvsem zaradi minimalnega prirasta tržnega deleža, ki ga ima podjetje Heineken v Sloveniji, ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin na trgu piva, koncentracija ne bo bistveno vplivala na stanje konkurence na trgu piva v Sloveniji.
Po drugi strani je, kot izhaja iz odločbe AVK, dostop konkurentov do potrošnika v gostinskem kanalu bolj omejen kot v trgovinskem kanalu. Nakupna oziroma pogajalska moč gostincev namreč ni tako velika kot pri trgovcih. Nadalje se potrošniki v gostinskem kanalu pogosteje odločajo za pivo v steklenicah, kar zaradi vračljive embalaže poveča transportne stroške, ki so za tuje proizvajalce višji kot za domače. Izbira embalaže sicer predstavlja še vedno manjšo oviro, kot če bi potrošniki naročali pretežno točeno pivo, kjer so inštalacijski in servisni stroški večji, poleg tega zaradi omejenega prostora v lokalih ni pričakovati, da bi imel gostinec večji nabor točilnih naprav. V gostinskem kanalu tudi ni na voljo izdelkov trgovske blagovne znamke, ki v trgovini krepijo konkurenco in zmanjšujejo pripadnost domačim blagovnim znamkam.
Distributerji tujih blagovnih znamk piva so kot oviro za vstop na trg oziroma za rast tržnih deležev izpostavili dostop do hladilnih omar. Ohlajeno pivo je namreč za potrošnika v gostinskem lokalu bistvenega pomena in postavitev več hladilnih omar za nekatere gostinske obrate zaradi prostorskih omejitev ni možna ali pa za gostinski obrat ni ekonomsko upravičena.
Zavedajoč se tega problema je Heineken ponudil nekaj sprememb v zvezi s hladilnimi omarami in AVK jih je sprejela ter zapisala v odločbo kot korektivne ukrepe oziroma pogoj za svojo pozitivno odločbo. Gre pa za možnost, po kateri bodo lahko gostinski obrati odslej v hladilnih omarah, ki jim jih zagotovi Pivovarna Laško, hraniti tudi konkurenčne proizvode. Prostor, ki je na voljo konkurenčnim proizvodom, je omejen na eno polico hladilne omare, ne sme pa biti to najvišja polica. Konkurenčnim proizvodom mora biti namenjenega vsaj 20 odstotkov prostora takšne hladilne omare.
Heineken mora svoje obveznosti iz korektivnih ukrepov začeti izvajati najkasneje v roku 90 dni od pridobitve najmanj 50 odstotkov delnic Pivovarne Laško. Če bodo izpolnjeni ti korektivni ukrepi, koncentracija ne bo bistveno zmanjšala konkurence na omenjenem slovenskem trgu.
