Tiskane izdaje
Ljubljana – Gradbeništvo drvi v novo krizo. Podjetja zato napovedujejo odpuščanja in manj sodelovanja s podizvajalci, ki bodo tudi v drugem valu krize v gradbeništvu na udaru. Ogroženih je 10.000 delovnih mest, opozarja Jože Renar z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Gradbena podjetja so lani ustvarila šest odstotkov več prihodkov kot leto prej in tako prvič po letu 2008 izkazovala rast. Kot kaže, letos prihodka ne bodo povečala.
»Še ne zaceljene rane zelo velike krize v gradbeništvu, ki se je začela leta 2009, se bodo spet odpirale v letu, ki je pred nami. Letos se namreč končujejo projekti, financirani z evropskimi sredstvi iz finančne perspektive 2007–2013, ki so lani krivulje začasno obrnili navzgor. Letos te že padajo, prihodnje leto pa bo očitno sledil nov velik padec,« opozarja Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva na GZS.
Vrednost opravljenih del v gradbeništvu je bila v prvih osmih mesecih letos za 8,2 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Kot kažejo podatki državnega statističnega urada (glej grafiko), je padec izrazit predvsem na gradbenih inženirskih objektih, ki je v prvih osmih mesecih letos za 9,1 odstotka nižji kot lani, medtem ko je vrednost opravljenih del na stavbah nižja za 5,8 odstotka. Lanska rast gradbeništva je namreč temeljila predvsem na gradnji čistilnih naprav, vodovodov in ostalih gradbenih inženirskih objektov, financiranih iz podaljškov prejšnje evropske finančne perspektive. Ti projekti se zaključujejo, novih pa ni.
Kazalnik prihodnje aktivnosti na trgu gradnje stavb je tudi podatek o izdanih gradbenih dovoljenjih: lani je bilo izdanih gradbenih dovoljenj za dober milijon kvadratnih metrov stavb, leto prej pa za tretjino več. Do konca avgusta letos pa je bilo izdanih za dobrih 200.000 kvadratnih metrov več gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani.
»Po podatkih statističnega urada Slovenije o indeksu novih podpisanih pogodb v gradbeništvu v prvih osmih mesecih letošnjega leta glede na enako lansko obdobje nam v letu 2016 grozi doslej največji padec obsega gradbenih del odkar statistika meri indekse obsega gradbenih pogodb (od leta 2001, op. p.). V prvih osmih mesecih je bilo podpisanih kar za 45 odstotkov manj novih pogodb kot v enakem obdobju lani,« opozarja Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva na GZS.
»Zelo konservativna napoved kaže na padec obsega del za vsaj 26 odstotkov v prihodnjem letu. Tako je ogroženih 10.000 delovnih mest v panogi,« opozarja Renar. V gradbeništvu je delovno aktivnih 55.564 ljudi oziroma več kot 30.000 manj kot pred šestimi leti.
Kaj bodo storili gradbinci?
»Padcu prometa v 2016 in 2017 se bomo morali prilagoditi. Zmanjšali bomo proizvodnjo v lastni materialni bazi, znižali število zaposlenih in bistveno manj povpraševali po kooperantih,« našteva direktor Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna. Tudi Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad, napoveduje, da bo v prihodnje manj dela za njihove stalne partnerje: »Trenutno dajemo veliko dela našim kooperantom, tako podizvajalcem kot za opravljanje storitev za naše potrebe, kot so prevozi. V prihodnje bomo primarno zaposlili lastne kapacitete, tako da večjih rezov ne načrtujemo. Poiskali bomo notranje resurse, da se bomo pripravili na še bolj trd boj na trgu, saj se bodo že tako nizke cene še znižale.« Banič napoveduje tudi povečanje aktivnosti za pridobivanje dela v tujini: »Komercialno smo zelo aktivni na Hrvaškem, kjer je nova evropska perspektiva namenjena financiranju komunale. Posel iščemo tudi drugje v tujini, tako da bomo poskušali zagotoviti dovolj dela v širši regiji za naših 700 ljudi.«
GH Holding ima po besedah njegovega predsednika upravnega odbora Blaža Miklavčiča podpisane pogodbe vsaj za polovico prihodnjega leta, pripravljajo se še za naprej. »Klasičnih razpisov bo vse manj, saj država nima denarja, prav tako ni začela črpati iz nove finančne perspektive, s čimer se ponavlja zgodba iz zadnje perspektive, ko je Slovenija denar črpala v podaljških in zato norela. Do projektov bo treba pristopiti drugače, denimo s ponujanjem financiranja, javno-zasebnimi partnerstvi in tako naprej,« pravi Miklavčič. Kot pojasnjuje, lahko sami glede na svoj kreditni potencial in lastna sredstva financirajo del projektov v fazi gradnje, banke pa s financiranjem nastopijo, ko ni več tveganj glede izgradnje. Mogoče je tudi črpanje evropskih sredstev prek koncesijskih projektov, kjer bi lastno udeležbo zagotavljal zasebni partner. »Modelov je veliko in v tujini so zelo razviti. To bo razvojno obdobje, ki ga bomo morali vzeti,« še pravi Miklavčič.
Veliki vzponi in padci na trgu
Renar poudarja, da vlada ne izpelje reform, ki bi v Slovenijo privabile investitorje, pristojni ministri pa vedno manj prepričljivo obljubljajo zagon, že desetletje in več čakajočih, državnih infrastrukturnih projektov. Gradbinci so kritični do države tudi zaradi nestabilnega investiranja. »V zadnjih desetih letih je povprečna sprememba obsega del v gradbeništvu znašala kar 17,5 odstotka, medtem ko je v Avstriji znašala le 2,5 odstotka. A v sosednji državi imajo petletne investicijske plane oziroma tako imenovano zlato investicijsko pravilo, s katerimi skrbijo za stabilen trg povpraševanja v gradbeništvu,« pravi Renar. Po Baničevem mnenju je za vse preživele gradbince dovolj dela z vzdrževanjem cestne, železniške in druge infrastrukture: »Vlada me ne prepriča s tem, ko govori o velikih infrastrukturnih projektih – ki jih ni. Prav tako ni olajšav, ki bi gospodarstvo spodbudile k investiranju v nove proizvodne kapacitete.«
Žiberna dodaja, da se gradbinci težko prilagajajo vzponom in padcem na trgu zaradi toge delovnopravne zakonodaje. Z njim se strinja Renar: »Odpovedni roki za zaposlene v gradbeništvu so pri Avstrijcih do 30 dni, pri nas pa najmanj 80 dni. Poleg tega imajo uzakonjen obvezen sklad BUAK, ki skrbi za izplačila odpravnin, izplačil zaposlenim za primere slabega vremena, dopustov in tako dalje, ki dodatno zmanjšuje tveganja v poslovanju gradbenih podjetij in tudi preprečuje neetična ravnanja posameznih delodajalcev.«
