V katera podjetja se bodo najprej stegnili kremplji politike

Ljubljana – Banka Celje, Krka, železnice, Triglav, Loterija in Cinkarna Celje je nekaj največjih, v katerih bodo letos zaradi poteka mandata nastale spremembe v nadzornih svetih. Politično kupčkanje okoli nadzornikov je »velika gnojnica« in predvsem »priložnost za pobiranje sejnin«, ocenjujejo sogovorniki.

Med prvimi poteče maja mandat celotnemu nadzornemu svetu (NS) Banke Celje. Po bančnih kuloarjih pa se že širijo govorice, da bo sedanja sestava precej spremenjena, informacija, da svoje funkcije ne bodo nadaljevali v novem mandatu, je že prišla tudi do nekaterih sedanjih nadzornikov. Banka je podržavljena in v postopku združevanja s prav tako podržavljeno Abanko; zato so se pojavile tudi že ideje o kadrovskih kombinacijah za enotni NS združene banke.

Nova imena tudi v NLB

Spremembe se napovedujejo tudi v nadzornem svetu NLB. Po neuradnih informacijah je že pred vrati postopek akreditacije za tri nove nadzornike. Na skupščini banke bo namreč predvidoma spremenjen statut – število članov NS naj bi povečali na devet. Zdaj ima banka po odstopu Gorana Katušina le šest nadzornikov. V vrhu koalicije se še niso dogovorili o imenih; za zdaj ni jasno, ali bodo v koaliciji usklajevali imena za le tri nove ali morda za devet članov nadzornega sveta.

Velika gnojnica

»To je že videna zgodba, tako kot se je izrodila zgodba s kadrovsko nominacijsko komisijo, ki jo je vodil Bogomir Kovač,« komentira profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič strankarsko spreminjanje seznama nadzornikov SDH, ki ga je predlagala strokovna komisija; nova kadrovska sestava bo vplivala na izbiro nadzornikov v družbah v (so)lasti države. »Minister za finance Dušan Mramor je očitno sprejel strankarsko aritmetiko. Gre za veliko gnojnico, ki se ne bo hitro in idealno rešila. V preteklih 25 letih nam ni uspelo najti pravih, odgovornih in dolgoročnih lastnikov, še vedno v preveč podjetjih prevladujejo interesi kratkoročnega izčrpavanja. Prepričan sem, da je primarno treba čim prej in v celoti, z izjemo banke SID, prodati državne banke. V državni lasti v času tretjega vala privatizacije so zelo veliko tveganje za davkoplačevalce. Lahko se namreč še enkrat na malo drugačen način ponovi že videna zgodba, ki nas je privedla v sedanje stanje,« je prepričan Jaklič.

Karavana gre dalje

»Podjetja prodajamo poceni. Smo brez idej. In edino, za kar se zanimamo, je kadrovanje 'svojih' v nadzorne svete, od katerih ni neke dodane vrednosti. Poberejo malo sejnin in uredijo komu službo ali kakšno svetovalno pogodbo. Brez zveze, karavana gre dalje,« je v oceni slikovit Matjaž Gantar, član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije in predsednik upravnega odbora finančne družbe KD Group. »Najprej moraš vedeti, kaj hočeš, šele nato pa postane aktualno, kdo bi bil pravi, da to naredi.«

Podjetja z večjim deležem politično povezanih nadzornikov poslujejo slabše. Na ljubljanski ekonomski fakulteti so pred časom ocenili, da znaša izguba zaradi političnega kadrovanja ter posledično slabšega korporativnega upravljanja in nadzora 1,2 milijarde evrov. »Glede na nedonosnost teh podjetij bi ta ocena lahko bila kvečjemu še večja. Knjigovodskih 11 milijard evrov premoženja, ki ga upravlja SDH, je glede na njegovo nizko donosnost ekonomsko vredno tako rekoč nič,« je še kritičen Jaklič.

Junija bo zamenjanih tudi šest članov nadzornega sveta Krke, ki so po mnenju sogovornikov eden redkih primerov dobre prakse solastništva države pri nas; prvi mož Krke Jože Colarič ne komentira svojih pričakovanj o političnem (ne)vmešavanju v kadrovanje novih nadzornikov, ki bodo imenovani 18. junija na skupščini družbe.