Tiskane izdaje
Trbovlje – Redno poročilo, ki ga je dva meseca in pol po uvedbi stečajnega postopka za STTIM, trboveljsko družbo energetskega lobista Petra Kotarja, spisal stečajnik Peter Tanko, ne razkriva ničesar, kar o propadlem poskusu poenostavljene prisilne poravnave in o skromnem premoženju podjetja delavci ne bi že vedeli. Največje premoženje STTIM so umetnine, katerih vrednosti Tanko še ni dal oceniti.
Upravitelj namreč v času, ko je pisal poročilo za sodišče, umetnin še ni prevzel. Med temi so likovna dela in skulpture, ki jih je Kotar v kapital STTIM dal kot vložek, vrednotil pa na milijon evrov. STTIM nepremičnin nima, saj so tako zgradba kot zemljišča v lasti Kotarjevega ljubljanskega podjetja Sol Intercontinental. Premičnine predstavljajo stroji, ki so jih lani poleti, tik pred uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, ocenjevali na 172 tisočakov.
Tanko bo dal umetnine oceniti, kot pravi, pa bo opravil še dodatne poizvedbe o morebitnem drugem dolžnikovem premoženju, ki bi lahko sodilo v stečajno maso. Čeprav je premoženja STTIM uradno bore malo, naj bi za popise in cenitve vrednosti odšteli okrog 4000 evrov.
Na računu niti centa
Če je lani ob polletju STTIM na računu imela 1123 evrov gotovine, 1,2 milijona evrov čiste izgube in skoraj 300 tisočakov kratkoročnih terjatev, je bilo stanje na računu na dan uvedbe stečaja 18. februarja letos še slabše: na njem ni bilo niti centa.
Zaposlenih je bilo na ta dan še 46; vsi so dobili odpovedi. Posel za tujega naročnika v višini dobrih 30.000 evrov so dokončali, stečajnik pa se je v tem kratkem času, kar postopek teče, odločil še za prodajo odpadnega železa ter opilkov in ostružkov, ki jih je bilo skupaj kar za 15 ton.
Prvi ponudnik je za tono odpadnega železja ponujal 164 evrov, za tono opilkov in ostružkov pa 104 evre; Tanko se je odločil pridobiti še kakšno ponudbo. Sodišče mu je ugodilo tudi glede prodaje rabljene opreme in strojev za najmanj 1370 evrov. Tudi zanje je ponudnika že našel.
Visoki stroški
Iz finančnega poročila STTIM je razvidno, da je bilo v dobrem mesecu in pol od začetka stečaja stroškov postopka skoraj dvakrat toliko kot prihodkov od upravljanja stečajne mase. Tanko v začasnem predračunu stroškov ocenjuje, da bo teh v prvih štirih mesecih za 33.000 evrov, od tega 20.000 evrov tekočih in 13.000 evrov občasnih stroškov. Pravi, da je takoj odpovedal najem poslovnih prostorov (pri Kotarjevem Solu Intercontinentalu, o. p.), za nujna dela pa najel devet delavcev, od katerih bo vsak, gre za nadomestila potnih stroškov in malice, stal največ sto evrov na teden oziroma skupaj 2000 evrov na mesec.
Razsvetljavo proizvodnih prostorov, ki stane 2600 evrov na mesec, je odpovedal, kljub temu pa mu do junija ostane še za 6000 evrov stroškov za elektriko, vodo, telefon, internet, varovanje, čiščenje ... Močna postavka so tudi predvideni davki: kar za 5000 evrov naj bi jih bilo.
Od stečaja, ki je sledil septembra lani uvedeni poenostavljeni prisilni poravnavi, nekdanji delavci STTIM ne morejo pričakovati nobenega poplačila. Vodstvo STTIM je upnikom že iz naslova prisilne poravnave ponujalo samo 25-odstotno poplačilo 4,4-milijonskih terjatev, s čimer se niso strinjali. Vseh upnikov je bilo 280, največji pa z nezavarovano terjatvijo v višini 808.000 evrov gradbena družba GIP Beton MTO Zagorjana Gabrijela Brezovarja. Ta je že lani zatrdil, da ne gre za posojilo, temveč za jamstvo za odkup terjatev do Kotarjevega podjetja; katerega, doslej ni hotel izdati.
