V Luki Koper letos za 77 milijonov evrov naložb

Za ohranitev položaja največjega kontejnerskega terminala v Jadranu so v koprskem pristanišču potrebna velika vlaganja.

Mon, 21.03.2016, 09:00

Projekt Napa4Core

V okviru projekta Napa4Core, ki ga vodi Luka Koper, v njem pa sodelujejo še tržaška pristaniška uprava in italijansko ministrstvo za infrastrukturo in transport oziroma v njegovem imenu podjetje Rete Autostrade Mediterranee, in katerega cilj je izboljšati morske in kopenske dostopnosti pristanišč severnega Jadrana, bo Luka prejela še šest milijonov evrov za nov cestni vhod, ki se bo neposredno navezoval na bertoško vpadnico in bo pripomogel k razbremenitvi primestnega prometa, ter za rekonstrukcijo in podaljšanje obale na južnem delu prvega pomola.

Luka Koper, ki je lani ustvarila 184,3 milijona evrov čistega prihodka in rekordnih 32,4 milijona evrov dobička, letos načrtuje za 77 milijonov evrov naložb. Največ jih bo na kontejnerskem terminalu, v katerega bodo do leta 2020 vložili kar 235 milijonov evrov.

Pretovor so lani povečali v vseh blagovnih skupinah, razen pri generalnih tovorih, kjer je upadel pretovor lesa in izdelkov iz železa. Zato pa se je močno povečal pretovor kontejnerjev in avtomobilov. Pozitivni rezultati se kažejo tudi v zaposlovanju, saj letos načrtujejo dodatnih 50 novih zaposlitev. Naložbe v kontejnerski terminal, ki so se začele že lani in se nadaljujejo letos, obsegajo nove tire, dodatne skladiščne površine, nova dvigala in opremo.

Tako so prejšnji mesec končali gradnjo dveh novih železniških tirov ter v smeri proti morju podaljšali tri obstoječe. Pred tem so na novozgrajenem delu mostu čez preliv v Škocjanski zatok postavili dodaten tir. Z omenjenimi tiri so odpravili ozko grlo pri dostopu na kontejnerski terminal, po prihodu dveh novih mostnih dvigal na tirih v začetku prihodnjega leta pa bosta nakladanje in razkladanje kontejnerjev z vagonov potekali na petih železniških tirih, dolgih po 700 metrov.

Nove skladiščne površine za kontejnerje in avtomobile

Prav tako so prejšnji mesec na kontejnerskem terminalu uredili 9000 kvadratnih metrov velike površine na severozahodnem delu prvega pomola, kjer bodo skladiščili polne kontejnerje. Površino, ki jo je ob visokih plimovanjih poplavljalo, so dvignili in utrdili, postavili hidrantno omrežje in razsvetljavo ter zarisali talne oznake. Tako so pridobili 120 mest, na katerih bodo kontejnerje lahko zlagali v tri višine. Naložbi v železniške tire in dodatne skladiščne zmogljivosti so sofinancirali z evropskimi sredstvi s pomočjo projekta Napa4Core.

Dodatne skladiščne površine so zagotovili tudi za skladiščenje avtomobilov. Pridobili so dodatnih 16.000 kvadratnih metrov parkirišč na čelu drugega pomola, kjer bodo lahko skladiščili 780 avtomobilov naenkrat.

Letos bodo zgradili tri nove rezervoarje za tekoče tovore in začeli graditi večnamensko skladišče za potrebe generalnih in sipkih tovorov. Za potrebe avtomobilskega terminala bodo uredili dodatne skladiščne površine, povečali bodo tudi sedanji vhod za tovornjake in si prizadevali zgraditi nov vhod s tako imenovane bertoške vpadnice. Tudi to gradnjo bi sofinancirali s pomočjo projekta Napa4Core. Vrednost vseh letošnjih predvidenih naložb je 77 milijonov evrov.

Kontejnerizacija blaga zahteva velike naložbe

Razvojni načrti Luke poudarjajo predvsem krepitev zmogljivosti na kontejnerskem terminalu, saj se kontejnerizacija blaga v svetovni logistiki hitro povečuje. Povečuje pa se tudi pretovor zabojnikov v Luki Koper, ki je že nekaj let največji tovrstni terminal v Jadranu, saj za Koprom zaostajajo tudi Benetke in Trst. Lani so v Kopru pretovorili 790.736 zabojnikov, v Benetkah 560.301 in v Trstu 501.276. Zaradi takšnih trendov bodo v kontejnerski terminal koprskega pristanišča do leta 2020 vložili kar 235 milijonov evrov.

V Kopru so pretovor kontejnerjev lani povečali za 17 odstotkov, v Benetkah celo za 23, v Trstu pa je bil manjši za odstotek. Pri tem je vredno omeniti, da se je kontejnerski promet v 20 največjih evropskih pristaniščih po podatkih ladjarskega spletnega portala Alphaliner zmanjšal za 2,6 odstotka.

Prijavi sovražni govor