Tiskane izdaje
Maribor – Dobro leto dni po tem, ko je Aleš Hauc prevzel vodenje Nove KBM, se razmere v mariborski banki močno zaostrujejo. Po informacijah, ki curljajo iz banke, se zdi, da uprava procesa racionalizacije poslovanja ni začela pri sebi. Čeprav predsednik uprave NKBM Aleš Hauc načelno ne odgovarja na anonimke, je tokrat naredil izjemo – odzval se je na številne kritike, ki letijo na njegovo delo.
Zaposlenim v NKBM ni jasno, zakaj je bila »prva odločitev« Aleša Hauca po prihodu na banko preureditev »najlepše konferenčne sobe« v kadilnico za lastne potrebe, za kar je banka menda odštela kar 70.000 evrov. Na vprašanje o teh stroških Aleš Hauc včeraj v svojem odzivu ni odgovoril.
A v odgovoru na naša vprašanja je to, da v banki nastajajo veliki konflikti med zaposlenimi in upravo, včeraj potrdil tudi njen predsednik. »Nekaterim zaposlenim je bilo zaradi ugotovitev forenzične revizije in strokovnih analiz odvetniških hiš predlagano, da zapustijo banko, ker ne uživajo več zaupanja. Zaposleni v banki morajo imeti integriteto in ustrezne moralno-etične vrednote. Verjetno se nekateri od teh zaposlenih ne strinjajo, da so karkoli naredili narobe, zato so morda nekateri slovenski mediji prejeli lažnive anonimke proti upravi in banki,« je zapisal Hauc.
Po drugi strani zaposleni v banki oškodovanje očitajo prav Haucu. Tako po njihovem mnenju uprava v več kot letu dni ni sprejela nove strategije poslovanja banke, Hauc sploh ne sodeluje v kreditnem odboru bank, krediti podjetjem »pa se skoraj ne odobravajo več«, so zapisali (nekdanji) zaposleni v anonimnem pismu. In to čeprav ima banka 130 milijonov evrov, ki bi jih v komerciali hoteli usmeriti na trg, vendar jim tega uprava »ne dovoli«.
Hauc odgovarja: »Banka kreditira podjetja z dobrimi programi, je pa primorana ta trenutek krčiti bilančno vsoto zaradi programa prestrukturiranja evropski komisiji, kar pomeni, da bi lahko kreditirala več, če ne bi bila primorana upoštevati zavez evropski komisiji, ker je prejemnica državne pomoči.« Čakanje na odločitev evropske komisije je po Haučevem tudi razlog, da banka ne more dokončno potrditi dolgoročne strategije.
Čeprav na vprašanje o svojem nesodelovanju v kreditnem odboru Hauc ni odgovoril, smo neuradno izvedeli, da ta podatek velja, a da tam sedijo osebe, ki jim Hauc zaupa in mu o odločitvah redno poročajo. »Kakšna je to banka, da predsednik uprave ne vodi kreditne politike? Se izogiba odgovornosti?« sprašujejo pisci anonimnega pisma.
Hauc: »Ne nameravamo se ustaviti«
Veliko prahu so dvignila tudi najetja zunanjih svetovalcev za racionalizacijo stroškov. Zaposleni so prepričani, da se varčuje le pri njih, po drugi strani pa se zapravlja za svetovalce.
Brez odgovora je ostalo naše vprašanje, kolikšen honorar dobiva zunanji svetovalec za racionalizacijo poslovanja Ervin Pfeifer oziroma njegovo podjetje Avanton. Po neuradnih informacijah prejema Pfeifer, nekdanji uslužbenec NLB, za svoje delo od NKBM 15.000 evrov honorarja na mesec. Aleš Hauc je včeraj na vprašanje o Pfeiferju odgovoril le, da »v banki poteka projekt racionalizacije stroškov pod vodstvom zunanjega izvajalca, prihranki v letih 2012 in 2013 pa so že nekajkrat pokrili stroške storitev izvajalcu«. Javne evidence sicer kažejo, da je Pfeiferjevo podjetje Avanton v zadnjih letih močno povečalo prihodke. Ti so leta 2010 znašali 30.938 evrov, lani, ko je Hauc prevzel vodenje NKBM, pa že 210.282 evrov.
Hauc je prepričan, da so »lažnive anonimke« posledica nasprotovanja temeljiti reorganizaciji banke. »Banka je v procesu sanacije in temeljitega prestrukturiranja. Intenzivno čistimo kreditni portfelj na področju pravnih oseb in na področju prebivalstva. Predvidoma 1. oktobra letos bo banka v celoti reorganizirana in postala bo precej bolj učinkovita kot doslej,« tudi z intenzivnim zmanjševanjem števila zaposlenih, pravi Hauc. Na očitek, da je morala odstopiti direktorica kadrovske službe, Hauc odgovarja, da direktorica ni odstopila, ampak je bila razrešena in imenovana za direktorico drugega pomembnega sektorja, medtem ko so na njeno mesto imenovali »ustrezno usposobljeno pravnico«.
Predsednik uprave NKBM poudarja, da pritiskom navkljub »pod nobenim pogojem« ne bodo odstopili od namere, da banko naredijo spet »uspešno, učinkovito, s sodobno organiziranostjo, dobičkonosno in prepoznavno v tem prostoru«. »Zato izvajamo vse navedene projekte v banki, ki vodijo do tega cilja. Pri tem se ne nameravamo ustaviti, saj je naša dolžnost, da delamo v dobro banke. Prejšnji nadzorni svet nam je izkazal zaupanje, ko nas je imenoval, in sedanji nadzorni svet po našem mnenju podpira vse pozitivne odločitve uprave, usmerjene v to, da ta banka postane spet to, kar je bila – močna in ugledna evropska bančna hiša z zadovoljnimi komitenti, ki zaupajo tej banki,« piše predsednik uprave NKBM.
Hauc je bil pred kratkim deležen kritik ob razkritju, da poleg svoje redne plače dobiva tudi honorar za članstvo v kar štirih nadzornih svetih hčerinskih družb NKBM: Poštni banki, KBM Infondu, Moji naložbi in Adria Bank Dunaj. S tem je lani poleg redne plače zaslužil še 27.000 evrov bruto. Iz Haučevega odgovora izhaja, da se tem dohodkom ne namerava odreči: »Sejnine, ki jih prejemajo člani uprave banke in uslužbenci banke kot nadomestilo za sprejemanje tveganja ob sprejetih odločitvah nadzornih svetov, kjer so člani, so sejnine v družbah, v katerih banka še zdaleč ni stoodstotni lastnik, ampak si lastništvo v teh družbah deli z drugimi delničarji. Sklepi o nagrajevanju nadzornikov so bili zakonito sprejeti na skupščinah teh družb,« je zapisal Hauc.
Previsoko izplačana plača, v nasprotju s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom o prejemkih vodilnih v podjetjih v večinski lasti države, je Aleša Hauca pred leti skoraj stala položaj generalnega direktorja Pošte Slovenije.
