Tiskane izdaje
Ljubljana - V torek se bo v državnem zboru prvič sestala delovna skupina za pripravo zakona o spodbujanju zadružništva. Po besedah Tadeja Slapnika iz Foruma socialnega podjetništva bo zakon omogočil podporno okolje za ustanavljanje zadrug, prenos primerov dobrih praks iz tujine ter inkubiranje novih tipov zadrug pri nas.
»Zadruge kot ena od oblik socialnih podjetij so gospodarski model, ki ga je kriza v Evropi najmanj prizadela. Delavske kooperative so preživele najhujše ekonomske pritiske, pri čemer so se večinoma izognile množičnim odpuščanjem svojih delavcev oziroma kooperantov. Vse več evropskih držav zato ne razmišlja le o tem, kako bi podprle zadružništvo po vzoru Italije in Španije, kjer je ta gospodarki model najbolj razvit - vsem je znan primer najuspešnejše in največje zadruge v Evropi, baskovskega združenja zadrug Mondragon, ki zaposluje okrog 100 tisoč ljudi, kar dokazuje, da je takšen gospodarski model lahko uspešen tudi v današnjem tekmovalnem okolju globalnega trga,« je vzroke za to, da se je pridružila iniciativi pojasnila poslanka SD Andreja Černak Meglič.
V Sloveniji smo zadružni model ohranili le na področju kmetijstva in gozdrastva, kjer kmetijske in gozdarske zadruge nadaljujejo več sto let staro tradicijo, nič pa nismo naredili za razvoj drugih oblik zadrug - delavskih in socialnih, med katere sodijo tudi stanovanjske zadruge.
Zakon o zadrugah je premalo
Medtem, ko predstavniki zadrug menijo, da je zakon o zadrugah zadostna osnova, da se razvijejo tudi druge oblike zadrug, je Černačeva prepričana, da ne, kar še posebej velja za delavske zadruge.
Kot pravi Tadej Slapnik iz Foruma socialnega podjetništva v Slovemiji nimamo nikakršnih vzpodbud za ustanavljanje zadrug. Zlasti v primeru socialnih in stanovanjskih zadrug se pokaže, da ni brez ustreznih zakonskih vzpodbud na tem podtročju ne bomo prišli daleč. Idealno bi bilo, če bi se lahko vsaj delno zgledovali po Italijanih, meni Černak Megličeva.
»Ko govorimo o zakonu o razvoju zadružništva razmišljamo tudi o ustanovitvi sklada za poroštva po vzoru italijanskega Coop fonda. V Italiji vanj v največji meri vplačujejo kar zadruge same, pri čemer zanje veljajo velike davčne olajšave. Pri naših sosedih plačujejo zadruge nižji davek na dobiček kot ostali proizvajalci, smiselno pa bi bilo razmišljati tudi o tem, da bi bile zadruge oproščene davka na dobiček,« pravi Černak Megličeva, ki podarja, da so pri nas te stvari še odprte.
Najtrši oreh bo poiskati sredstva za financiranje sklada. V Sloveniji imamo zaenkrat le kmetijske in gozdarske zadruge, ki jim gre relativno dobro, vendar niso zainteresirane, da bi vplačevale v takšen sklad, ostaja pa možnost črpanja evropskih sredstev.
Zaradi problemov pri zagotavljanju državnih poroštev za bančne kredite zaenkrat imamo zato zaenkrat le dva primera, kjer delavci razmišljajo, da bi se organizirali po principih zadružništva. Najdlje so v svojih prizadevanjih prišli nekdanji delavci podjetja Novoles, ki želijo obuditi nekdanjo lokalno lesno industrijo, razen njih pa si za podobno organizacijo priozadevajo tudi delavci Saniteca, ki skupaj z mestno občino pripravljamo projekt, ki bi pokazal, ali sploh imajo možnosti za ustabnovitev zadruge, ki bi v prvi fazi zagotovila delo 70 do 80 delavcem.
