V »slovaških pogodbah« spregledali pravo urno postavko

Poleg »napačne« bruto plače, je bila zapisana tudi prava urna postavka 3,5 €/h, trdijo v zaposlitveni agenciji Job Service.

Objavljeno
10. januar 2013 13.05
Posodobljeno
10. januar 2013 13.05
Bilančni dobiček za leto 2006 je znašal 19,5 milijona evrov
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper – »Ni res, da so bili delavci, ki so bili v Žitu zaposleni po tako imenovanih slovaških pogodbah, izkoriščani in da so bili plačani zgolj s 327 evri (bruto). V resnici so trije delavci v Žitu za polni delovnik v decembru prejeli 1028 evrov, 904 in 780 evrov neto plače.« Tako je danes zatrdila Ana Benčič iz ABF, d. o. o., Izola, ki je poslovni partner slovaške agencije Job Service.

Na tiskovni konferenci dveh agencij (slovaške Job Service, ki jo je zastopala Olga Vargova, in ABF, d. o. o.) so razgalili nasprotna dejstva predvsem zato, ker po besedah Ane Benčič nobeden od slovenskih novinarjev (razen s Kanala A) ni povprašal slovaške agencije ali ABF za pojasnila. »Nikakor ni res, da je bila sporna pogodba, ki naj bi zaposlila šest slovenskih delavcev v Žitu, napisana v slovaškem jeziku, saj je ena od teh pogodb objavljena tudi na spletni strani TV Slovenija in je jasno napisana v slovenščini. V njej je v drugi točki res določeno, da znaša bruto mesečna minimalna plača 327,20 evra. Toda to je bila le prva alineja, ki je zapisana v skladu s slovaško zakonodajo in pomeni omejitev navzdol, nikakor pa ne navzgor. Nedvoumno pa je bilo v pogodbi zapisano tudi, da bi neto dnevna urna postavka delavca znašala 3,50 evra in nočna 3,80 evra. Če bi torej delal 176 ur, bi delavec prejel 616 evrov neto. Z dodatki (do 250 ur z nadurami na mesec, za prehrano in prevoz) pa tudi več kot 1000 evrov neto,« je pojasnila Ana Benčič.

Šest delavcev je prejelo podpisane pogodbe slovaške agencije Job Service, in čeprav niso podpisali pogodbe, odšlo na delo v Žito, s čimer so bili v prekršku, saj so delali brez pogodbe, pojasnjuje Ana Benčič. Menila je, da bi delavci, ki ne bi razumeli določil pogodbe, lahko tudi koga vprašali za pojasnila, tako pa je zaplet nastal predvsem zato, ker niso upoštevali, da slovaška zakonodaja zahteva navedbo bruto mesečne minimalne plače v pogodbi. Tako Benčičeva kot Vargova sta poudarili, da mora tuja agencija za zaposlovanje spoštovati delovnopravno zakonodajo matične države kot tudi vsake države, kamor napotuje delavce na delo. Zato ne soglašajo z navedbo Žita, da pogodba v celoti ni skladna s slovensko delovnopravno zakonodajo. »To ni res, slovenski delavci so bili obravnavani enako kot redno zaposleni. Ne nazadnje pa za obe državi velja skupna evropska direktiva o zaposlovanju,« je dejala Olga Vargova.

Ana Benčič je namignila, da bi se morali vprašati, komu je bilo v interesu enostransko prikazovati netočne podatke. »Toda naša agencija skrbi za številne slovenske delavce, ki dobivajo zaposlitev v Italiji. Če bo šlo tako naprej z ukinjanjem podjetij, bo Primorska kmalu na istem kot Pomurska regija. In kako bi v Sloveniji gledali, če bi nam v Italiji podobno zapirali vrata, kot so jih v tem primeru slovaški agenciji?«