Tiskane izdaje
Ljubljana - Avstrijski Strabag je po propadu velikih domačih gradbincev postal eden najpomembnejših gradbenih podjetij v Sloveniji. O Strabagu in slovenskem gradbeništvu je spregovoril tehnični direktor gradbinca za visoke gradnje Dietmar Cerjak.
Največji projekt Strabaga v Sloveniji je 112 milijonov evrov težka gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Ljubljani, kar je trenutno deveti največji projekt avstrijskega gradbenega koncerna. Ta je prisoten v več kot 80 državah, zaposluje okoli 73.100 ljudi, lani pa je ustvaril 13,6 milijarde evrov prihodka - to je več, kot znaša slovenski proračun.
Strabag je v Sloveniji v prvih devetih mesecih letos ustvaril 45 milijonov evrov prihodkov, kar je manj kot lani, a Cerjak za konec leta pričakuje podoben rezultat kot lani, ko je imel 67 milijonov evrov prihodkov. Strabag je s tem za Pomgradom in CGP tretji največji gradbinec v državi.
Kako je biti avstrijski gradbinec v Sloveniji?
Strabag je v Sloveniji prisoten skoraj 20 let, od tega je zadnjih deset let pomembnejši igralec. Že od začetka strmimo k temu, da bi bili lokalno gradbeno podjetje. Naši zaposleni so pretežno slovenski državljani, vpisani smo v slovenski sodni register. V zadnjih treh letih smo plačali 1,9 milijona evrov davka od dobička, 3,4 milijona evrov prispevkov za zaposlene in 7,3 milijona evrov za plače. Smo slovensko podjetje.
Zdi se, da obstaja strah pred Strabagom.
Slovenski gradbeni sektor je v veliki krizi. Trg je majhen, ne le, da je zaprt pred tujimi podjetji, odnos do tujih podjetij je celo nekoliko sovražen. Finančna sredstva so v Sloveniji zelo omejena, zasebnega kapitala za gradbene investicije skoraj ni, zato bodo vedno bolj pomembna evropska sredstva. Za te drobtine se tepe več podjetij. Naš cilj v Sloveniji je nadaljnja rast in izboljšanje učinkovitosti. Pred petimi leti smo bili deseto največje gradbeno podjetje v Sloveniji, v zadnjih dveh letih pa sta večja le Pomgrad in CGP. To kaže, da smo stabilni, imamo tudi najboljšo boniteto med največjimi petimi podjetji.
Kaj ste mislili s sovražnim obnašanjem do tujcev?
To je bolj občutek. Bolj konkretno se vidi pri javnih razpisih, kjer vedno naletimo na nepremagljive ovire, ki jih poskušamo s kompetencami premagati.
Sistem javnih naročil v Sloveniji je neučinkovit, popisi del pa za razliko od Avstrije nestandardizirani.
Zelo pomembna je pravična primerjava ponudnikov; če te ni, tudi postopki niso pregledni. Če so postopki normirani, se lažje izvajajo kalkulacije za ponudbe. Sistem se namreč vedno znova spreminja in pri prijavi na javne razpise moraš vedno dokazovati nove stvari. Vse stroške ponudnikov pa na koncu nosi naročnik projekta.
Postopki se vlečejo tudi zaradi pritožb neizbranih ponudnikov na revizijsko komisijo. Strabag se je pritožil na komisijo pri naročilu za tekaški del nordijskega centra v Planici, čeprav je tudi sam imel menda nepopolno ponudbo.
To se dogaja, ker v slovenskih javnih naročilih ni standardizacije in normiranja. Vsak ponudnik lahko vedno nekaj najde v razpisni dokumentaciji, kar se mu ne zdi pravično. Zato se projekti ustavijo, stroški pa povečujejo. Zato je standardizacija pomembna, ker bi tako bila zagotovljena pravična primerjava med ponudniki in ne bi prihajalo do pritožb. Zelo nam je žal za sprejeto odločitev glede gradnje tekaškega centra v Planici. Strabag je računal na transparentno oddajo naročila. Ponudbe so se javno odpirale, pri čemer naša ni bila zavrnjena.
Pravite, da ponudba ni bila nepopolna?
Naša ponudba je bila popolna.
Navajate, da je 91 odstotkov vaših poslovnih partnerjev slovenskih. To so torej dobavitelji in podizvajalci?
Tako je; podizvajalci in dobavitelji. Letos smo sodelovali s 1057 slovenskimi podizvajalci in dobavitelji in 93 neslovenskimi. Od tega imamo obsežnejša naročila s 123 slovenskimi podizvajalci. Skupaj zagotavljamo delo več kot 600 ljudem v Sloveniji. Povratne informacije naših poslovnih partnerjev so zelo pozitivne, predvsem so veseli zaradi korektne plačilne discipline. Poslovne partnerje izbiramo previdno, naše zahteve pa so zelo visoke.
Na slovenskih gradbiščih so vedno delali delavci iz nekdanje Jugoslavije. A slišati je, da na vaših gradbiščih v Sloveniji delajo delavci iz ogromno držav, menda tudi Azije. Iz kje vse so delavci na vaših gradbiščih?
Tu ni azijskih delavcev. V Sloveniji imamo 168 zaposlenih, od tega je večina slovenskih državljanov. Na gradbišču RCERO pa imamo tudi deset strokovnjakov iz Nemčije. Načeloma zaposlujemo, ko preverimo njihove kompetence in sposobnosti, nato pa izobražujemo vse poklicne in starostne skupine ter jih spodbujamo pri delu.
Govorite o zaposlenih, kaj pa delavci podizvajalcev na gradbiščih?
Kot sem dejal, imamo več kot tisoč poslovnih partnerjev, od tega 93 neslovenskih, ki pa so registrirani v Evropski uniji. Če se ozrem v zgodovino, so slovenski gradbinci vedno iskali delovno silo na trgih nekdanje Jugoslavije. To je v Sloveniji dokaj normalen postopek iskanja delavcev.
Slovenski gradbinci imajo težave pri pridobivanju bančnih garancij. Kako je s tem pri vas? Ali sodelujete s slovenskimi bankami?
Seveda sodelujemo, saj nimamo vpliva, s katerimi bankami sodelujejo naši naročniki. Sodelujemo z vsemi večjimi bankami na trgu. Ker imamo zelo dobro boniteto in stabilnega lastnika ter dobro poslujemo nimamo težav s pridobivanjem bančnih garancij.
Kolikšen delež prometa ustvarite z zasebnimi in koliko z javnimi naročniki?
V prvih letih poslovanja v Sloveniji smo se bolj osredotočali na zasebni sektor, zdaj pa javni sektor znaša 60 odstotkov poslovanja. Zasebni sektor se je namreč zaradi težjega pridobivanja denarja zmanjšal.
Gradbinci imajo letos kar precej dela, a prihodnost je negotova. Kje vidite slovensko gradbeništvo čez nekaj let?
V Sloveniji sem deset let, a letošnje leto je najtežje. Letos je bilo manj javnih razpisov, predvidevam da tudi zaradi velikega števila volitev. Kljub temu bomo naše cilje dosegli. Prihodnje leto tudi ne bo problematično. Ne strinjam se z vašim mnenjem, da je precej dela za gradbince. Menim, da ga ni. Gradbena panoga bo v prihodnosti nekoliko rasla, v letih 2016 in 2017 bo namreč potrebna obnova bolnišnic in sanacija cest. Trg bo moral znova oživeti.
Moja teza temelji na podatkih statističnega urada, ki ugotavlja precejšnjo rast gradbene aktivnosti v letošnjem letu, predvsem zaradi črpanja evropskih sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture iz pretekle finančne perspektive. Prihodnje leto bo tega denarja zmanjkalo.
Slovenski trg je zelo majhen. Pred krizo je bil gradbeni trg precenjen zaradi velikih projektov, denimo gradnje avtocestnega križa, ki imajo enkratni učinek. Nesmiselno je pričakovati, da bo trg takšen kot pred osmimi leti, trg bo takšen, kot je zdaj. Seveda bodo še veliki projekti, denimo gradnja elektrarn, a ti bodo imeli enkratne učinke. Najtežje pa je vzdrževati stabilno poslovanje ter imeti znanje in sodelavce ves čas na razpolago.
Na katerih projektih vidite največ priložnosti za naprej?
Pri obnovi bolnišnic, šol, vrtcev, železnic in cest, ne bi pa želel izpostaviti enega projekta.
Kaj pa morebitni veliki projekti, kot so novi tir med Koprom in Divačo, tretja razvojna os, hidroelektrarne na Savi?
Na spletu lahko najdemo spisek želja projektov.
