Tiskane izdaje
Policisti so nekaj pred 6. uro najprej vstopili v družinske prostore Todorićevih, bolj znane kot Kulmerjevi dvori. V poslopju ni bilo nobenega od članov družine Todorić, je poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1.
Todorića ni na Hrvaškem
Odvetnica lastnika hrvaškega koncerna Agorkor Jadranka Sloković je danes novinarjem potrdila, da njene stranke ni na Hrvaškem, a da ni na begu. Izpostavila je, da se je danes začel politični obračun proti Todoriću.
Njegova odvetnica ni želela povedati, kdaj naj bi se Todorić vrnil na Hrvaško. Kot je pojasnila, bo odvisno od poteka postopka in nadaljnjih dogodkov. Odvetnica je bila na domu družine kmalu po začetku hišne preiskave Kulmerjevih dvorov.
Na Hrvaškem se je že več dni ugibalo, ali je Todorić sploh še na Hrvaškem. Po nekaterih neuradnih virih je že dlje časa v Londonu, del družine pa je menda na Dunaju, sam pa da ima vrsto poslovnih srečanj tudi v Beogradu.
Preiskovalci hrvaškega državnega tožilstva morebitne finančne malverzacije v Agrokorju preiskujejo že več kot štiri mesece.
Todorić: Gre za politični proces
Policija za zdaj ne daje informacij o preiskavi, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je potrdil, da akcijo koordinira državno tožilstvo, ni pa odgovoril, ali policija ve, kje je Todorić.
Ta se je oglasil na svojemu blogu in današnjo policijsko akcijo ocenil kot »nepričakovano«. Zapisal je, da institucije pravne države ne bodo našle dokazov za nobeno kaznivo dejanje. Zase in za svoje sodelavce trdi, da niso krivi. »Če bi mi našli en sam evro odtujenega ali poneverjenega denarja, bi že bil v zaporu. Sicer pa to enostavno ni res. Gre za politični proces,« je zapisano na njegovem blogu.
Prijeli več nekdanjih članov uprave
Policija je prijela nekdanjega podpredsednika uprave Agrokorja za finance Ivana Crnjaca, dolgoletno izvršno podpredsednico koncerna Ljerko Puljić, ki je veljala za desno roko Ivice Todorića, in Piruško Canjuga, ki je bila izvršna podpredsednica za poslovanje in razvoj. Canjugova je soproga Zlatka Canjuge, ki je bil tesni sodelavec pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana.
V 48-urnem pridržanju je končal tudi bivši član uprave koncerna in član nadzornega odbora Mercatorja Damir Kuštrak, ki je bil med dvema zaposlitvama v Agrokorju namestnik finančnega ministra v levosredinski vladi, ki jo je v začetku stoletja vodil pokojni premier Ivica Račan. Prav tako so prostost odvzeli nekdanjemu članu uprave Agrokorja Tomislavu Lučiću ter bivšemu izvršnemu podpredsedniku koncerna Mislavu Galiću, so poročali hrvaški mediji.
Kaj je pokazala nedavna revizja?
Nedavno objavljeno revidirano poročilo o poslovanju Agrokorja je pokazalo nekaj milijard evrov težko nesorazmerje med letnimi finančnimi poročili prejšnje uprave s Todorićem na čelu in izredne uprave, ki jo s pooblastili hrvaške vlade od 10. aprila vodi Ante Ramljak. Ta je minuli teden ob predstavitvi revidiranih podatkov povedal, da je vložil kazenske ovadbe proti odgovornim zaradi finančnih malverzacij v koncernu.
Skupina Agrokor je po revidiranih podatkih lani ustvarila nekaj več kot 11 milijard kun (1,5 milijarde evrov) izgube. Obveznosti skupine so se lani povzpele na več kot 56 milijard kun (7,5 milijarde evrov), medtem ko se je vrednost premoženja 31. decembra 2016 ustavila pri 41,75 milijarde kun (5,9 milijarde evrov), kar je 10 milijard kun manj, kot je bilo prijavljeno v letu 2015. Revizija je pokazala 14,5 milijarde kun (1,95 milijarde evrov) negativnega kapitala.
Skupina je imela po popravljenih podatkih leta 2015 3,6 milijarde kun (486 milijonov evrov) izgube, potem ko je prejšnja uprava za enako obdobje predstavila nekaj več kot 1,1 milijarde kun (148 milijonov evrov) dobička. V letih 2015 in 2016 se je kapital skrčil za nekaj manj kot 22 milijard kun (2,97 milijarde evrov).
Ramljak je povedal, da so ugotovili računovodske nepravilnosti, ki so v letih 2015 in 2016 dosegle 5,6 milijarde kun (757 milijonov evrov). Omenil je tudi posebni račun, na katerem je bilo 2,2 milijarde kun (289 milijonov evrov), ki so bile mišljene za stroške uvrstitve delnic družbe na borzi, a je po Ramljakovem mnenju polovica denarja končala v denarnicah zasebnikov, čeprav ni bilo osnove za izplačilo dividend.
