Tiskane izdaje
Ljubljana − Rezultati raziskave Global Entrepreneurship Monitor 2015 kažejo, da dve tretjini odraslih na svetu meni, da je podjetništvo dobra poklicna izbira ter da večina podjetnikov vstopi v podjetništvo zaradi izkoriščanja priložnosti, in ne zaradi nujnosti.
Prvi rezultati analize za Slovenijo kažejo, da je zgodnja podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva v lanskem letu znova nekoliko upadla in znaša 5,9 odstotka, da pa je več razpoznavanja poslovnih priložnosti.
Vodja slovenskega tima GEM profesor doktor Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je dejal, da smo lahko zaradi upadanja zgodnje podjetniške aktivnosti zaskrbljeni, hkrati pa je pozitivno, da se je pri tem povečalo zaznavanje poslovnih priložnosti, saj to obeta, da se bo v prihodnje tudi udeležba v podjetništvu povečala.
Kakovostno podjetništvo ključno za okrevanje
»Seveda če bo država razumela, da je kakovostno podjetništvo ključno za okrevanje gospodarstva, in bo izboljšala podjetniški ekosistem, še zlasti davčno politiko in birokratske ovire. Poslovno okolje namreč mora nuditi dejansko podporo v razvoj usmerjenemu podjetništvu,« je poudaril.
Slovenija se je glede na indeks TEA (z njim merijo delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol) uvrstila na 53. mesto izmed 60 držav, ki so bile vključene v GEM v letu 2015, oziroma na 19. mesto izmed 24 sodelujočih evropskih držav.
Na tej lestvici je najvišje uvrščena Latvija (s 14,1 odstotka zgodnje podjetniško aktivnega odraslega prebivalstva), najniže pa Bolgarija (3,5 odstotka).
Največ zgodnje podjetniške aktivnosti je v manj razvitih državah, zlasti v Afriki in Južni Ameriki, kjer vodita Senegal z 38,6-odstotno in Ekvador s 33,6-odstotno zgodnjo podjetniško aktivnostjo, sledijo pa Bocvana (33,2 odstotka), Libanon (30,2 odstotka), Burkina Faso (29,8 odstotka) in Čile (25,9 odstotka). V teh državah precej za podjetništvo iz nuje, saj je samozaposlitev pogosto edini izhod iz revščine.
Največ podjetništva iz nuje v Evropi je v Makedoniji (3,2 odstotka), ki se je uvrstila na 21. mesto v svetovnem merilu, ter na Hrvaškem (3,1 odstotka), ki je na 22. mestu.
Podjetniki iz nuje manj razvojno naravnani
V Sloveniji se je delež podjetnikov iz nuje lani zmanjšal in se ustalil na ravni iz leta 2013, ko je med vsemi nastajajočimi podjetji v povprečju le vsako tretje podjetje nastajalo zaradi ustvarjanja dohodka za preživetje lastnikov oziroma solastnikov − ustanoviteljev.
Takšen trend je po ocenah slovenskega tima dober, saj so podjetniki iz nuje v povprečju manj razvojno naravnani, manj zaposlujejo in so tudi manj konkurenčni. Seveda pa bi moral ob zmanjševanju deleža nujnostnih podjetnikov narasti delež podjetnikov zaradi izkoriščanja priložnosti, kar pa se lani ni zgodilo.
Nekoliko je naraslo zaznavanje poslovnih priložnosti, in sicer od 16 odstotkov v letu 2013 na 20,5 odstotka, kar pa ni predstavljalo dovolj velike spremembe, da bi bistveno povečali svojo uvrstitev v svetovnem merilu, z uvrstitvijo na 57. mesto smo na repu med 60 sodelujočimi državami.
Nižje od Slovenije sta se od evropskih držav uvrstili le še Bolgarija (15,8 odstotka) in Grčija (14,2 odstotka). Med evropskimi državami je bil lani delež zaznavanja poslovnih priložnosti ponovno najvišji (celo nekoliko višji kot leto prej) v skandinavskih državah, na Švedskem (70,2 odstotka) in Norveškem (68,9 odstotka).
Visoko po spoštovanju uspešnih podjetnikov
Uspešni podjetniki v slovenski družbi so spoštovani, o čemer je prepričanih 70 odstotkov ljudi, kar uvršča Slovenijo na visoko sedmo mesto v evropskem merilu in kaže na to, da ljudje cenijo napor in inovativnost posameznikov, ki jim uspe zgraditi uspešno podjetje.
Največ spoštovanja do podjetnikov v Evropi izražajo na Finskem (skoraj 85 odstotka), v svetovnem merilu pa v Izraelu (86 odstotka). Najmanj spoštovani so podjetniki na Hrvaškem (42,3 odstotka).
Kar se tiče deleža ljudi, ki menijo, da je pričeti s podjetništvom dobra izbira kariere, je ta največji na Nizozemskem (skoraj 80 odstotkov), Slovenija pa se uvršča približno na sredino lestvice v svetovnem in v evropskem merilu (53,7 odstotka).
Visoko spoštovanje uspešnih podjetnikov in več zaznavanja poslovnih priložnosti ni prispevalo k višji ravni podjetniškega udejstvovanja med Slovenci. Lani je še manj ljudi kot leta 2014 razmišljalo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje, samo desetina takih je bilo. Ta delež uvršča Slovenijo na 17. mesto med evropskimi državami in na 51. mesto v svetovnem merilu.
Najvišji delež odraslih, ki menijo, da bodo v prihodnjih treh letih pričeli s podjetniško aktivnostjo, je v Senegalu (73 odstotkov), Bocvani (65 odstotkov) in Burkini Faso (64 odstotkov), vendar pa gre tam predvsem za podjetništvo iz nuje, saj ni dovolj drugih možnosti za ustvarjanje dohodkov, ugotavljajo raziskovalci.
Želijo napredovati in zaposlovati
»Tako se kaže paradoks, da ljudje v Sloveniji menijo, da imajo znanje in sposobnosti za podjetništvo in se primerjalno z drugimi državami tudi manj bojijo neuspeha, a vendarle ne gredo v podjetništvo. Tisti pa, ki gredo, izražajo precej visoke aspiracije, ki jih ocenjujemo na podlagi njihovega mnenja glede rasti obsega zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest.«
Glede na delež podjetnikov, ki nameravajo zagotoviti vsaj pet delovnih mest v prihodnjih petih letih, se Slovenija s 24 odstotki uvršča na 13. mesto med evropskimi državami in na 28. mesto med vsemi 60 sodelujočimi državami.
Seveda gre šele za namere, ki so odvisne tudi od optimizma ali pesimizma podjetnikov, vendarle pa to kaže, da podjetniki želijo napredovati in zaposlovati. Zelo pozitivno naravnani so tudi glede izvoza in novosti svojih izdelkov, dodajajo raziskovalci.
