Več kot 20 družb v izkoriščevalski mreži

Gozdno gospodarstvo Postojna, Marof Trade in delodajalci, ki so delali v njihovih prostorih, so stari znanci inšpektorata.

Objavljeno
11. marec 2016 18.32
Nejc Gole, Mario Belovič, Jure Predanič
Nejc Gole, Mario Belovič, Jure Predanič
Ljubljana – Finančna uprava je v nočni akciji v poslovni enoti Marof Trade potrdila domneve kršitev delovnopravne zakonodaje in zaznala sume o trgovini z ljudmi. Po neuradnih podatkih delodajalsko hobotnico za posredovanje delavcev migrantov, ki so morali delati brez pogodbe o zaposlitvi in v neustreznih pogojih, sestavlja več kot 20 podjetij.

Več kot 50 uslužbencev finančne uprave (Furs) je s pomočjo policije v noči na petek v podjetju Marof Trade iz Loške doline izvedlo nadzor. »Med nadzorom je bilo v nočni izmeni na delovnem mestu okrog 60 delavcev, med katerimi je bilo veliko tujih državljanov. V finančni upravi smo se za nadzor odločili na podlagi daljše finančne preiskave več gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile prej omenjeni gospodarski družbi,« je povedala Barbara Škrinjar, predstavnica za odnose z javnostjo na Fursu. Pojasnila je, da so bili po prvih informacijah v akciji potrjeni sumi kršitev predpisov o obdavčenju ter predpisov iz zaposlovanja in dela na črno. Ugotovili so tudi sume kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in trgovine z ljudmi.

Marof Trade je poslovna enota Gozdnega gospodarstva Postojna (GGP). Vilma Kovač iz GGP je zatrdila, da preiskava ni bila opravljena proti njim: »Po nam znanih podatkih se je preiskava opravljala v podjetjih Floles in Poslovni sistem veles.« Dodala je, da ti podjetji v njihovi poslovni enoti opravljata storitve, ki so predmet sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z GGP: »Podjetji imata v najemu stroje in poslovne prostore, kjer opravljajo dela.«

Foles, ki je v lasti Florima Rushitija in Venharja Jašarija, je lani prek zavoda za zaposlovanje iskalo delavce za delo v proizvodnji GGP, danes pa je družba v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. V to evidenco so uvrščeni kršitelji delovnopravne zakonodaje in neplačniki prispevkov.

Lukić: Škripa pri nadzoru

Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante se sprašuje, kako so se tako velike in obsežne kršitve lahko dogajale toliko let. »Policisti po poročanju medijev že od leta 2008 obveščajo inšpektorje za delo o sumih kršitev in ti so leta 2012 ugotovili številne kršitve delovnopravne zakonodaje, napisali globe in prepovedali opravljanje dejavnosti. A to kršilcev očitno ni ustavilo, ker so pač odprli nova podjetja in svoj 'poslovni modeli' še nadaljevali.«

Novi zakon o gospodarskih družbah, ki naj bi učinkoviteje preprečeval veriženje podjetij, je sicer začel veljati 1. januarja 2016, zakon pa je bil prvič popravljen že leta 2013. Po zakonodaji ni mogoče ustanoviti podjetja ali postati njegov družbenik, če je bila taka oseba pravnomočno obsojena na zapor zaradi kaznivega dejanja proti gospodarstvu, delovnim razmerjem in socialni varnosti, proti pravnemu prometu, premoženju, okolju in prostoru ter naravnim dobrinam in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje. Ta omejitev preneha po treh letih od pravnomočnosti sodbe oziroma od dneva izbrisa iz kazenske evidence. Omejitev velja tudi za davčne neplačnike, ki so bili zadnjih 12 mesecev javno objavljeni na seznamu Fursa. Enaka omejitev ustanovitve novega podjetja velja za tiste lastnike, ki so v vsaj 25 odstotkih solastniki podjetja, ki ne plačuje davkov.

Lukić opozarja, da je problem očitno v izvajanju zakona. »Škripa pri nadzoru ali pa pristojne institucije med seboj slabo sodelujejo.« V vsem tem času je šlo skozi to »mašino izkoriščanja« več valov delavcev, organi nadzora pa niso opravili svoje naloge, pravi. V pisarni opažajo isto strukturo problema, ki je najbolj očiten v gradbeni, lesni in avtoprevozniški dejavnosti. Zelo opazen pa je tudi v drugih dejavnostih, kot so čistilni servisi ter elektro- in kovinarska industrija.

Nepošteni delodajalci vedno iščejo in najdejo nove sporne poti

Inšpektorat za delo je v Gozdnem gospodarstvu Postojna, poslovni enoti Marof Trade in pri delodajalcih, ki so delali v njihovih prostorih, že aprila lani izvedel več nadzorov ter ugotovil več kršitev. Pojavlja se vprašanje, kako je mogoče, da se take kršitve lahko nadaljujejo.

Inšpektorat za delo, ki je sodeloval v nočni akciji v Loški, je že lani ugotovil več kršitev, in sicer nezakonito posredovanje, kršitve pri plačilu (plačilo na roko, neizplačevanje regresa in socialnih prispevkov ter prenizko plačilo), kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitve pri letnem dopustu, zdravstvenem pregledu, usposabljanju za varno delo in varnosti pri delu. Po nadzoru so nekaterim delodajalcem prepovedali opravljanje dela ter izdali več odločb o prekrških, z globami več kot 20.000 evrov in več plačilnih nalogov, tudi zaradi oviranja postopka. Tam tudi dodajajo, da se je januarja letos začel uporabljati nov zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da pravna ali fizična oseba, ki hoče postati ustanovitelj, družbenik ali podjetnik in ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata ali finančne uprave (Furs) najmanj dvakrat izrečena prekrškovna globa zaradi plačila za delo oziroma zaposlovanja na črno, tri leta ne more ustanoviti nove družbe. Inšpektorat meni, da bo s tem precej bolj onemogočeno verižno ustanavljanje podjetij in s tem izkoriščanje delavcev.

V pripravi nova zakona

Na ministrstvu za delo pripravljajo dva zakona; zakon o napotitvi delavcev na delo in spremembo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev; tudi v teh dveh primerih bo v ospredju zaščita položaja (tujih) delavcev na trgu dela, zatrjujejo. Policija je od leta 2008 do lani obravnavala 16.889 kaznivih dejanj proti delovnemu razmerju in socialni varnosti, število kršitev pa se je v zadnjih letih zelo povečalo (glej graf). »Oškodovanci takih kaznivih dejanj so poleg slovenskih tudi tuji državljani, najpogosteje državljani Makedonije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Črne gore.«

Finančna uprava je lani izvedla 617 nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost, v katerih je bilo ugotovljene za več kot 11 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Furs je lani opravil tudi 10.599 aktivnosti nadzora dela na črno, zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja: »Izdanih je bilo 380 odločb, s katerimi je bilo prepovedano opravljanje dela ali dejavnosti na črno in delo posameznikom zaradi kršitev zaposlovanja na črno. Skupni znesek izrečenih glob na letni ravni je znašal 2,4 milijona evrov.«

Pristojnosti Fursa

Furs ima pri opravljanju nalog finančne uprave večje pristojnosti kot na primer policija. Tako uradna oseba Furs brez odredbe sodišča lahko vstopa na zemljišče, v prostore in objekte, jih pregleda ter zaseže listine. Če pri opravljanju svojih nalog Furs zazna sume storitve kaznivih dejanj, je dolžen o tem obvestiti tožilstvo oziroma policijo, na katero praviloma tudi pošljejo ovadbo. Med pooblastili Fursa je tudi zadržanje kršitelja za dve uri, kadar bi se kršitelj z odhodom izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka. Furs sicer lahko sodeluje tudi v specializiranih preiskovalnih skupinah, v katerih delo usmerja tožilec.