Arrivin nakup Alpetourja bi lahko porušil trg

Ljubljana – Večinski lastniki gorenjskega avtobusnega prevoznika Alpetour – Potovalna agencija iščejo strateškega naložbenika za svoje deleže. Direktorica Alpetoura Ivana Zupančič Gaber prodajo podpira. Kot morebitni kupec se neuradno najpogosteje omenja Arriva Slovenija, del skupine nemških železnic (DB).

Alpetourjeva skupina (Alpetour, Integral Tržič in Kam Bus) je od junija 2012 do septembra 2014 po podatkih Supervizorja od infrastrukturno-prostorskega ministrstva (MzIP) za javne avtobusne prevoze prejela skoraj 20 milijonov evrov proračunskega denarja. Gre za nadomestila za opravljanje javne gospodarske službe ter za subvencije za dijaške in študentske prevoze. Ostale posebne linijske osnovnošolske prevoze subvencionirajo občine – prejemniki so tudi velika avtobusna podjetja. Mestna občina Kranj je tako na primer v istem obdobju matičnemu Alpetourju nakazala 3,6 milijona evrov za linijski prevoz osnovnošolcev in za mestni potniški promet.

Skupina Arriva (Arriva Štajerska ter Arriva Dolenjska in Primorska s poslovno enoto v Ljubljani, nekdanji Sap Turbus), ki je največji avtobusni prevoznik v Sloveniji, prejšnji lastnik pa je bila Veolia in še prej Connex, je z istega naslova v istem časovnem obdobju dobila dobrih 24 milijonov evrov. Na tretjem mestu je skupina Avrigo (Avrigo, Integral Stojna, Integral Zagorje in Integral Notranjska) s 15,5 milijona evrov nakazil.

Na četrtem mestu je prvi »samostojni« prevoznik – celjski Izletnik z dobrimi petnajstimi milijoni evrov, ki mu tesno sledi ljubljanski LPP s slabimi petnajstimi milijoni evrov. Spisek »velikih« se s tem konča, saj so prejemki preko infrastrukturno-prostorskega ministrstva preostalih treh nepovezanih srednje velikih podjetij najmanj za polovico nižji: Avtobusni promet Murska Sobota je prejel 7,3 milijona evrov, Koratur 5,8 milijona in Integral Voznik 1,8 milijona evrov. Prihodki preostalih malih prevoznikov so bili s tega naslova in v tem časovnem obdobju pod milijonom evrov.

Specifika javnega mestnega potniškega prometa

Precej poseben je primer ljubljanskega javnega podjetja LPP, ki je poleg »državnih« petnajstih milijonov za opravljanje mestnega in osnovnošolskega prometa samo od svojega ustanovitelja, Mestne občine Ljubljana, med junijem 2012 in septembrom 2014 dobil dobrih 27 milijonov evrov nadomestil in subvencij. Poleg tega pa še, na primer, 817 tisoč evrov od občine Grosuplje.

V štajerski prestolnici opravlja mestni promet od začetka tega desetletja takisto javno podjetje Marprom, ki je posel prevzelo – ob sodnem prerekanju o tradicionalnem imenu mariborskega prevoznika Certus – po izteku koncesijske pogodbe za opravljanje mestnega prometa s takratno Veolio Štajerska (sedanjo Arrivo Štajerska). Marprom je od MO Maribor med junijem 2012 in septembrom 2014 dobil 7,4 milijona evrov, od MzIP pa izključno za regresiranje šolskih prevozov 871.053,74 evrov.

Struktura potnikov

Alpetour je v letošnjem prvem polletju 73 odstotkov čistih prihodkov (6,7 milijona evrov) ustvaril z linijskim prevozom potnikov. Največji je bil prihodek od prodaje dijaških in študentskih vozovnic – 44 odstotkov; 22 odstotkov prihodkov v linijskem prevozu je bilo ustvarjenih s prodajo posameznih vozovnic, 19 odstotkov z osnovnošolskimi vozovnicami, 11 odstotkov so predstavljali ostali linijski prihodki (storitve avtobusnih postaj in nadomestilo za izvajanje mestnega prometa), samo 4 odstotke pa so v strukturi prihodkov predstavljale delavske vozovnice.

Na drugem mestu po ustvarjenih čistih prihodkih od prodaje so bili v Alpetouru v letošnjem prvem polletju z desetinskim deležem občasni prevozi, od turizma je prišlo 9 odstotkov čistih prihodkov, od vzdrževanja in trgovine šest odstotkov, dva odstotka pa so primaknile ostale dejavnosti.

Zgornja razmerja zgovorno pričajo, da so linijski avtobusni prevozi hrbtenica dejavnosti prevozniških podjetij in da so skoraj dvotretjinsko namenjeni prevozu šolajoče se mladine. Jeseni 2012 uvedeni sistem subvencioniranja dijaških in študentskih prevozov je naletel na nepričakovano dober odziv uporabnikov, tako da se je ustavilo tudi dvajsetletno upadanje javnega potniškega prometa. In obratno: že ob omembi rezanja subvencij je promet zanihal. Odločno prepočasi pa se premika formalno urejanje področja – če pri tem izpad proračunskega denarja in s tem letošnje upravičene proteste tako dijakov in študentov kot prevoznikov odmislimo. (Subvencije so delno nadomestile štipendije.)

Gospodarska javna služba

Opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu je v tej državi že več kot desetletje na ravni začasnega, prehodnega. Dejansko se je vsaka vlada urejanja lotila malo po svoje. Dela pa ni dokončala še nobena.

Leta 2010 se je dejansko obetala korenita sprememba z enotnim financiranjem vseh vrst javnih cestnih potniških prevozov in uvedbo šestih koncesijskih območij. Vendar je država razveljavila javni razpis in zavrnila prispele ponudbe vseh sedmih prijavljenih avtobusnih prevoznikov ter s tem končala postopek podelitve koncesij, saj je skupni znesek pričakovanih nadomestil presegel 54 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost, kar je bilo precej več kot leta 2009 izplačanih 19 milijonov evrov nadomestil koncesijskim prevoznikom za opravljanje gospodarske javne službe. Za odmet ni niti opomba, da je bil sistem preširoko zastavljen in je od prevoznikov zahteval tudi nekaj dnevnih voženj na linijah, kjer so imeli dotlej samo potnika ali dva v celem dnevu. Da o neživljenjski zahtevi, da koncesionar iz enega območja ne bi smel sprejeti potnika, ki bi se na liniji iz matičnega v sosednje koncesijsko območje želel peljati znotraj sosednjega koncesijskega območja, ne govorimo.

Kartelno dogovarjanje

Je pa takratni urad za varstvo konkurence proti štirinajstim prevozniškim podjetjem uvedel postopek ugotavljanja kartelnega dogovarjanja, češ da naj bi si podjetja v želji po oviranju konkurence razdelila trg. Koncesijski sistem je bil zastavljen tako, da je bilo dogovarjanje na nek način nujno. Podobno vprašanje o nujnem dogovarjanju se je pojavilo letos ob razpisu za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa, ki je pač končni cilj urejanja celotnega področja.

Nadomestila in subvencije

Avtobusni prevozniki so lani po navedbah ministrstva za infrastrukturo prevozili 45.748.742 kilometrov, za kar so prejeli 20.615.232,28 evrov državnih sredstev v obliki nadomestil. Ta so predstavljala različne deleže glede na vse prihodke iz državnega proračuna (beri še subvencije za dijaške in študentske prevoze) – od 11 odstotkov pri Kambusu, na primer, do 63 odstotkov pri Arrivi Dolenjska in Primorska (glej graf). Vendar: Če že omenjenih 109 milijonov evrov subvencij in nadomestil izplačanih v 28 mesecih od junija 2012 do septembra 2014 preračunamo na mesečno oziroma letno raven, pomeni dvanajstmesečno izplačilo 46,7 milijona evrov – skoraj toliko kot »prevelikih« 50 milijonov evrov v razveljavljenem razpisu, v katerem pa so bili vključeni tudi osnovnošolski prevozi, ki se, kot že omenjeno, plačujejo iz občinskih proračunov.

Država ima sklenjene pogodbe s šestintridesetimi koncesionarji, sedanje pogodbe pa veljajo do konca leta 2015. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da delovna skupina »pripravlja aktivnosti in terminski plan za razpis novih koncesij. Več bo znanega v prihodnjih mesecih.«

Integracija

Na ministrstvu je »v fazi preverjanja in ocenjevanja prispelih ponudb« tudi javni razpis za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa. Na dvakrat prestavljeno ponovljeno odpiranje ponudb sta sredi avgusta prispeli ponudbi Agencije za promet (s sopartnerjem Četrta pot) za 6,97 milijona evrov (brez DDV) in SŽ Potniški promet (s sopartnerji LPP, Marprom, SŽ in Prometni inštitut Ljubljana) za 4,76 milijona evrov. Državna revizijska komisija je sicer že pred slabim mesecem (25. septembra) zavrnila revizijska zahtevka Četrte poti in Arrive Štajerska.

Naravna hrbtenica javnega potniškega prometa so seveda železnice. Družba SŽ – Potniški promet je po podatkih Supervizorja od infrastrukturno-prostorskega ministrstva med junijem 2012 in septembrom 2014 skupaj dobila slabih 140 milijonov evrov. Ob tem je treba pojasniti, da je sistem plačevanja nadomestil pri železnicah drugačen kot pri avtobusnih prevoznikih. Potniški promet na tirih opravljajo SŽ v okviru obvezne gospodarske javne službe, desetletna koncesijska pogodba pa je sklenjena do leta 2019 – z možnostjo petletnega podaljšanja. V skladu s to pogodbo bodo SŽ za opravljanje te obvezne gospodarske javne službe – cene prevozov določa država – letos predvidoma dobile okrog 40 milijonov evrov, kar bo nižji znesek kot v prejšnjih letih.