Tiskane izdaje
Ljubljana – Litostroj jeklo, ki je od februarja v prisilni poravnavi, naj bi danes sodišču predložilo manjkajoče podatke za nadaljevanje prisilne poravnave in finančnega prestrukturiranja družbe. Podjetje je dogovor o tem z bankami upnicami doseglo ta teden, po njem pa naj bi 90-odstotne lastnice družbe postale prav banke oziroma v nadaljevanju slaba banka.
Okrožno sodišče je Litostroju jeklo maja do danes podaljšalo rok za predložitev sprememb načrta finančne reorganizacije družbe. A kot je za Delo pojasnil direktor Litostroja jeklo Miroslav Gnamuš, je družba medtem dosegla soglasje z zavarovanimi upniki o načinu preoblikovanja njihovih terjatev, ki je v skladu z osnovnim načrtom finančne reorganizacije, zato spremembe niso potrebne.
Konverzija, odpis in reprogram
Po otvoritveni bilanci v začetku prisilne poravnave je imelo Litistroj jeklo za 53 milijonov evrov obveznosti. Načrt finančne reorganizacije predvideva 80-odstotni odpis ali konverzijo terjatev navadnih upnikov in 40-odstotni odpis ali konverzijo terjatev zavarovanih upnikov in reprogram drugih obveznosti. Pri zadnjih gre predvsem za banke upnice, med katerimi je največja Abanka Vipa. Kot pojasnjuje Gnamuš, bodo banke pretopile v kapital ali odpisale 40 odstotkov od 35 milijonov evrov, ostale terjatve pa bodo reprogramirale v dolgoročna posojila.
Največja lastnica družbe bo tako postala Abanka Vipa. A ker naj bi bil Litostroj v njenem svežnju za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bo glavni lastnik najbrž kmalu DUTB. Abanka namreč za prenos terjatev čaka le še soglasje Bruslja.
Dosedanji lastniki praznih rok
Ostale lastniške deleže si bodo delili Probanka in dobavitelji. Prag uspešnosti za konverzijo terjatev je bil šest milijonov evrov, ki je bil dosežen. Navadni upniki, ki jih je za dobrih osem milijonov evrov, bodo poplačani 20-odstotno, razen če so se odločili za konverzijo terjatev. Družba ACMG, prek katere je Gnamuš kot največji lastnik doslej obvladoval podjetje, bodo izgubili deleže. Dolgovi Litostroja jeklo naj bi po končani prisilni poravnavi znašali okoli 25 milijonov evrov, od tega bo več kot 90 odstotkov dolgoročnih.
Ali bo to povzročilo tudi spremembe v upravi Litostroja jeklo, ni mogoče izvedeti, verjetno pa bo to stvar DUTB. Gnamuš odgovarja, da tak pogoj ni bil predmet pogajanj. Znano pa je, da je bil Gnamuš v javnosti kritičen do bank upnic, predvsem Abanke, saj je prav odpoved sodelovanja bank omenjal za ključni razlog za poslabšanje poslovanja družbe, ki je sicer imela dovolj naročil. Kljub temu zdaj meni, da so vsi udeleženi zdaj vložili veliko truda za ohranitev podjetja in delovnih mest.
Gnamuš pojasnjuje, da je poslovanje družbe v času prisilne poravnave slabše od načrtovanega, saj družba ni mogla pridobiti potrebnih bančnih garancij, kar je vodilo v zniževanje naročil. Kot navaja, uspeva podjetju s trenutnimi prihodki pokrivati stroške, vendar pa ti prilivi ne zadoščajo za poplačilo upnikov po prisilni poravnavi, zato bo treba čimprej povečati promet.
Drugo leto že dobiček
Gnamuš pravi, da še letos načrtujejo pridobiti več kot deset milijonov evrov naročil za zapolnitev zmogljivosti do konca letošnjega leta. Prihodnje leto naj bi tako po njegovih napovedih ustvarili 20 milijonov evrov prihodkov in dobiček, leta 2016 pa naj bi se prodajni prihodki povečali na 25 milijonov evrov. To je še vedno precej manj kot leta 2012, ko so še bili v težavah, in so prodajni prihodki dosegli 32 milijonov evrov.
Zaradi zmanjšanja obsega naročil se v tem času občutno znižali število zaposlenih v družbi, in sicer s 350 na 240; Gnamuš pričakuje, da se bo ta številka še nekoliko skrčila. Za obseg dela, ki ga načrtujejo za leto 2016, bi lahko število zaposlenih znova povečali na 270.
