»Večja težava kot zakon je praksa izvajanja javnih naročil«

Ljubljana – Predstavniki gospodarstva so do predloga novega zakona o javnem naročanju (ZJN), ki je bil do ponedeljka v javni obravnavi, kritični. Med drugim izpostavljajo, da se ne rešuje težava neobičajno nizkih ponudb.

»Opažamo pozitivne premike, a mnogi naši predlogi niso zadovoljivo upoštevani,« pravi Igor Knez z Gospodarske zbornice Slovenije. Pozitivna je novost, da se pogodba v času izvajanja javnega naročila lahko spremeni in da je več poudarka ekonomsko najugodnejši ponudbi, kot v prejšnem zakonu, a še vedno premalo, poudarja: »Verjetno bo treba najti drugačno rešitev za problematiko nenormalno nizkih ponudb, da ne bo prihajalo do dampinga, ki povzroča težave pri plačilu plač in prispevkov ter podizvajalcev. Predlagana ureditev je za nas nesprejemljiva, ker verjamemo, da se dosedanja praksa ne bo spremenila. Nikjer ni namreč poudarka večji usposobljenosti javnih naročnikov.« Ob usposobljenih javnih naročnikih, ki poznajo predmet javnega naročanja, znajo sodelovati s strokovnjaki posameznih področij in sprejemajo odgovornost, dodaja Knez, bi bil ta zakon zadostna podlaga. Brez tega pa so nujna dodatna pojasnila in natančnejša določila v zakonu.

Predlog ZJN določa, da je treba arhitekturne in inženirske storitve naročati na podlagi kakovosti in cene oziroma stroškov, kar je po mnenju Inženirske zbornice Slovenije (IZS) korak v pravo smer, a žal le je to premalo: »Ker zakon za naročanje inženirskih storitev ne določa minimalnega nabora obveznih meril za vrednotenje kakovosti, relativnega razmerja med vrednostjo kakovosti in cene/stroškov ter obveznega vrednotenja stroškov v celotni življenjski dobi objekta, poleg tega dopušča vrednotenje finančnega dela ponudbe le na podlagi cene, bo javni naročnik lahko nadaljeval s sedanjo slabo prakso. Namesto stroškov se bo odločil za ceno (znesek ponudbe) in izbral razmerje med ceno in kakovostjo 95:5 v prid cene. Kakovost bo meril le z referencami ključnega strokovnega kadra, kot doslej, le da tokrat pod kakovostjo in ne kot izločilni pogoj za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika.«

IZS zato predlaga predpis minimalnega nabora obveznih meril za vrednotenje kakovosti. »Pregled sistema v Nemčiji in Italiji kaže, da je javno naročanje inženirskih storitev v predpisih bistveno bolj precizirano. Sam zakon dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo pravilniki in uredbe, ki postopke naročil inženirskih storitev podrobneje opredeljujejo in poleg tega uvajajo številne enotne metode ravnanj javnih naročnikov,« še dodajajo.

OZS za plačilo podizvajalcem

Nov ZJN odpravlja še tiste varovalke, ki so jih deležni mali gospodarski subjekti, večinoma podizvajalci, ugotavljajo v OZS. Pravilno je, da javnega naročila ne more dobiti nekdo, ki ne plačuje prispevkov in davkov, vendar bi morali imeti plačilo zagotovljeno tudi podizvajalci, pravi predsednik OZS Branko Meh.

Na javna naročila se lahko prijavijo inženirska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima, za katera je jasno, da bodo za delo najela podizvajalce. V OZS predlagajo, da bi morala imeti vsaj petino lastne delovne sile. Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev v OZS ugotavlja, da je prevečkrat uporabljena beseda lahko, tako da so kriteriji nejasni. Podizvajalci bi morali biti znani ob prijavi na razpis, poplačani pa neposredno od države, naročnika.

Upoštevati bi bilo treba ekonomsko najugodnejše cene, ne pa najnižjih, pogosto dampinških, opozarja pravnica OZS Sabina Rupert. Tudi naročnik bi moral dati garancijo, da bo poplačal podizvajalce. V OZS, po besedah njihovega direktorja Danijela Lampergerja predlagajo delitev na sklope, da bi tisti, ki bodo res delali, lahko kandidirali.

Član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Dare Stojan meni, da je večji problem kot zakon praksa, kako se javna naročila izvajajo. Državni svetnik Alojz Kovšca ocenjuje, da se z novim zakonom ohranja konformni način obnašanja javnih naročnikov, ki niso za nič odgovorni. Plačila podizvajalcem so kot loterija. Država naj uvede odgovornost naročnika, kaj se dogaja z naročilom.

Na javnih naročilih v nekaterih dejavnostih nastopajo tudi subvencionirana invalidska podjetja, zato ostali z njimi ne morejo tekmovati, ugotavlja Bernard Bucik iz sekcije grafičarjev. Andrej Klobasa meni, da bi OZS morala vztrajati pri rokih plačil, saj so prav javni naročniki v veliki meri krivi za plačilno nedisciplino.

Dva zakona bi bila bolj jasna

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pojasnjuje, da bi bili predpisi bolj pregledni, če bi se zakonodajalec odločil za dva zakona, ki bi ločeno urejala infrastrukturo in splošno področje, kakor to urejata obe direktivi.

Glede enostavnega postopka oziroma postopka oddaje naročila male vrednosti Vesel poudarja, da je tudi v sedanjem predlogu določeno, da ima naročnik možnost v postopek vključiti pogajanja in mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu : »V praksi se dogaja, da si naročniki v razpisni dokumentaciji napovejo možnost pogajanj, potem pa se ne pogajajo, ker jim izbrani ponudnik ustreza in obratno. Svoje ravnanje opravičujejo z argumenti, da so vnaprej napovedali le možnost pogajanj, ne pa tudi, da se nameravajo pogajati. Ali se bodo pogajanja izvedla, je torej še vedno prepuščeno naročnikom, zato smo predlagali, da se izrecno navede, da mora naročnik pogajanja tudi izvesti, če jih vključi v enostavni postopek.«

Sogovornik problematizira določbo, po kateri je vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov dovoljen le ponudniku, ki je oddal dopustno (po obstoječi zakonodaji popolno) ponudbo. Izločeni ponudnik namreč ne bo mogel preveriti, ali je naročnik njegovo in izbrano ponudbo ocenjeval enakopravno. »Takšna določba je brez pomena tudi zato, ker lahko po končanem postopku vsak zahteva vpogled v ponudbeno dokumentacijo na podlagi zakona o dostopu informacij javnega značaja,« še dodaja Vesel.

Ta po drugi strani pozdravlja možnost upoštevanja družbenih, predvsem socialnih, vidikov v postopkih javnega naročanja, ko bodo naročniki v primeru kršitve delovnopravne zakonodaje imeli možnost odstopiti od pogodbe. »Prav tako je v novem zakonu dobrodošlo obvezno preverjanje usposobljenosti subjektov, na kapacitete katerih se v ponudbah sklicujejo ponudniki. Enako velja tudi za podizvajalce, katerih usposobljenost je potrebno prav tako preveriti. V primeru, da ne izpolnjujejo zahtev, se lahko zahteva njihovo zamenjavo,« dodaja.