Tiskane izdaje
Ljubljana – Lestvice inovativnosti kažejo, da v Sloveniji denar znamo investirati v znanje, a problem je znanje preliti v denar. »Več povezovanja velikih podjetij z malimi in start-upi pri razvoju in trženju inovacij je lahko ključni dejavnik za preskok gospodarstva v višjo prestavo,« meni podpredsednik v A. T. Kearneyju Marko Derča.
Slovenija je na lestvici Global Innovation Indeks (GII) lani pristala na 28 mestu od 141, zadnja izdaja evropskega sistema inovacijskih kazalnikov pa jo je uvrstila tik pod evropsko povprečje. »Po stopnji inovativnosti smo relativno visoko, ampak to moramo zdaj unovčiti,« pravi Marko Derča.
»Med najboljšimi desetimi državami na lestvici GII je osem evropskih, tri v vrhu, a ZDA nas prehitevajo po monetizaciji novih stvari, ker velika podjetja bolje izkoristijo tisto, kjer znanje akumulira inovacije. S tem rastejo državne ekonomije. Slovenija bo največ pridobila, ko bodo mala podjetja zrasla. Ne samo, ko bo veliko zagonskih podjetij, ampak ko bodo ta zrasla, generirala davke in nova delovna mesta,« razlaga Derča.
Uskladiti pričakovanja
Eden ključnih dejavnikov za države, da postanejo vodilne inovatorke, je povezovanje oziroma partnerstva. Pri vzpostavitvi partnerstva so tri glavne faze: priprava, dogovor in implementacija. »Priprava je velikokrat preskočena, a je zelo pomembna, da se uskladijo pričakovanja,« razlaga Derča in dodaja: »Torej, da je jasno, da za mala ni cilj samo denar, varnost invencije, za velika pa nadzor nad malim.«
Kot meni, bi lahko povezovanje pospeševali tudi državni, mestni inkubatorji, ki naj oblikujejo varno in spodbudno okolje, da se mala in velika podjetja laže povezujejo.
Marko Derča Foto: Osebni arhiv
Povezovanje ne koristi samo velikim, ampak tudi malim. »Veliki imajo trg, kupce, interni ustroj za premagovanje ovir ob vstopu na trg, in tako male lahko potegnejo naprej,« razlaga Derča.Za velika podjetja je povezovanje z malimi pomembno zaradi hitrosti. »Svet je hitrejši. Moraš biti eksponentno hitrejši, če hočeš obstati ali ostati prvi ali slediti najboljšim,« pravi Derča. Interni inovacijski timi v velikih podjetjih večinoma inovirajo po načelu slapa, zaporedno. Start-upi pa inovirajo po načelu preizkušanja na terenu in odpravljanja napak. Tako je krog inovacij hitrejši.
Veliki se z malimi povezujejo, ker potrebujejo specifično znanje, nišo. Zato je treba natančno vedeti, kam jo v veliko podjetje umestiti.
Pogosto je med podjetji prisoten strah, neznanje o tem, kako se povezati, ker pri nas ni kulture v tem. »Ko se podjetji lotita povezovanja, mora biti zelo jasno, kakšne so koristi na obeh straneh,« poudarja Derča. Strah in neznanje pa nista edini oviri.
Mala podjetja izhajajo bolj iz tehnoloških področij, kjer je drugačna miselnost kot v velikih podjetjih, ki večinoma izhajajo iz tradicionalnih, netehnoloških industrij. Zato lahko nastanejo nesoglasja. »Podjetja se poskušajo prilagoditi drug drugemu, a bistvo vsega je, da so si komplementarni,« pravi Derča. Za velika podjetja je nujno, da razumejo, da gre v manjših podjetjih za drugačno kulturo, da neuspeh ni nekaj negativnega in da sprejemanje tveganj prinese večjo korist. Skozi te odnose se morajo nalesti tudi podjetniškega duha. »Opažamo, da je najteže izgubiti strah pred napakami,« pravi Derča.
Skupaj za preboj
Velike korporacije male, inovativne in agilne iščejo na različne načine. Podjetja, kot so BMW, ProSieben, Bayer, imajo svoje inkubatorje, pospeševalnike, sklade tveganega kapitala, skozi katere spoznavajo in investirajo v nove ideje. Sodelovanje med podjetji je mogoče vzpostaviti tudi prek portalov, kot je spotfolio. Tudi pri nas so nekatera podjetja aktivna na tem področju, kot so Petrol, Telekom, Kolektor, Comtrade in BTC.
V Iskri spremljajo slovensko sceno start-upov, a za zdaj še niso zasledili rešitve, ki bi jo lahko »posvojili«. Želijo pa si, da bi tudi pri nas lahko vzpostavili kakovostna partnerstva z malimi oziroma mladimi družbami, ki imajo predznak visoke inovativnosti, agilnosti in prilagodljivosti.
»Kot velika družba jim lahko ponudimo strateško, sistematično usmerjenost in tržno uveljavljenost, z možnostjo večjih vlaganj. S povezovanjem prvih in drugih značilnosti lahko dosežemo tehnološki in tudi poslovni preboj,« pravi direktor operacij Klemen Šešok. V tujini Iskra sodeluje z majhnimi družbami, ki njihovo znanje dopolnjujejo v zanje aktualnih segmentih. »To nam omogoča hitrejšo odzivnost na spremembe. Zato v to smer vlagamo sredstva in energijo,« pravi Šešok.
