Tiskane izdaje
Poročilo o popravljalnih ukrepih pri reviziji obvladovanja denarnih tokov skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) zaradi investicije v Teš 6 dviguje še več prahu, kot ga je revizija. V Velenju in Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so na nogah, predsednik računskega sodišča (RS) Tomaž Vesel pa trdi, da še ni rekel zadnje besede. Njegov prst je uperjen v revizijo Premogovnika Velenje.
Zadnjo besedo o kompleksnosti revidiranja velenjskega premogovnika, dobavitelja energenta za »zloglasni« Teš 6, je mogoče pričakovati v prihodnjih mesecih. Če je mogoče sklepati iz sicer previdnih besed predsednika Vesela, bo na pomlad v Šaleški dolini očitno spet burno. Vesel namreč že zdaj napoveduje »resna tveganja za dodatne ukrepe, ki niso vključeni v dosedanje popravljalne«.
V ponedeljek se je na porevizijsko poročilo oglasil sindikat delavcev energetike Slovenije, včeraj v še ostrejšem tonu Vlado Šega iz sveta delavcev DEM. »Upali smo, da bo ob popolni nezainteresiranosti nadzornikov in Slovenskega državnega holdinga (SDH) vsaj RS kritično do nepravilnosti,« Šega očita Tomažu Veselu.
Namesto tega, pravi, je RS načrt popravljalnih ukrepov poslovodstva HSE ocenilo kot zadovoljiv. »Z načrtom aktivnosti ne moremo biti avtomatično nezadovoljni; smer, ki jo nakazuje, je zadovoljiva. Skupina HSE skupaj z DEM po investicji v Teš 6 ne more biti v isti kondiciji kot pred njo. Opozorila sindikatov in svetov delavcev so dragocena, a HSE je treba dati čas,« odgovarja Vesel in dodaja, da ocena zadovoljivo še ne pomeni, da RS v prihodnje ne bo preverjalo poslovanja HSE in spremljalo izvajanja ukrepov.
Vtis, da so revizijo naročili v HSE
Šega Veselu še očita, da so priporočila revizijskega poročila »zelo podobna ovrženi analizi revizorjev, razvojnemu načrtu skupine HSE in 'željam' poslovodstva HSE tako v dikciji kot zaporedju naštetih ukrepov«. V poročilu RS bi zaman iskali sledi o krivdi vodilnih mož v HSE, zaslediti je mogoče le »nekritično zadovoljstvo« RS s popravljalnimi ukrepi. Zato ustvarja poročilo RS, pravi Šega, vtis, da so revizijo naročili na HSE.
Vesel pa ima odgovor tudi na to: »Za izvedbo ukrepov je 90 dni odločno premalo časa, zadoščajo pa za izdelavo načrta aktivnosti. In to so v HSE storili.«
V DEM se čudijo, da nekateri še kar verjamejo, da bo v HSE »enaka ekipa v identičnem sistemu z istim slogom vodenja po več kot treh letih z ukrepi rešila vse težave skupine«. Šega pogreša ugotavljanje odškodninske odgovornosti sedanjega vodstva oziroma preusmerjanje pozornosti na obdobje pred Blažem Košorokom, ki se mu jeseni izteče štiriletni mandat na čelu HSE.
Šega mu očita, da mu je »uspelo« še nepodpisane, a pravno zavezujoče pogodbe iz let 2012 in 2013 »napihniti za 128 milijonov evrov« in tako doseči nerazumljive podražitve investicije v Teš 6, ki je bila ob Košorokovem prihodu ocenjena na 1,302 milijarde evrov. Računskega sodišča to očitno ne zanima, domnevajo v DEM.
Poleg nenavadnih poslovnih odločitev, pravi Šega, so bili v obdobju uvajanja korporativnega upravljanja v odvisnih družbah - tudi v DEM - priče popolnemu diktatu HSE kot krovne družbe. »Tudi ta pravilnik o 'notranjih razmerjih' je RS ocenilo za zadovoljivo,« z obžalovanjem ugotavlja Šega.
Njegova opozorila Veselu o neracionalni nabavi informacijskega sistema SAP ERP, ki naj bi - tako HSE - ustrezno rešil dostop do podatkov v skupini, kakor je sklepati iz Veselovih besed, niso ostala brez odziva. »Pri tem nakupu ne gre le za metanje denarja skozi okno, temveč ima naročilo vse značilnosti nezakonitega in koruptivnega ravnanja,« trdi Šega, Tomaž Vesel pa miri: »Nič nam ne bo ušlo.«
