Veselko in Luka Koper se nista poravnala

Koper − Poravnavni narok v tožbi nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka proti nekdanjemu  delodajalcu danes ni uspel, postopek pa se bo z zaslišanjem Veselka in prič iz vrst nekdanjih nadzornikov Luke nadaljeval septembra. Veselko vztraja, da izguba zaupanja ne more biti utemeljen razlog za razrešitev, v Luki pa so nasprotnega mnenja.

Nadzorni svet Luke Koper je Veselka septembra 2012 soglasno razrešil iz nekrivdnih razlogov, uradno zaradi izgube zaupanja. Kot je na današnji obravnavi poudaril Veselkov odvetnik Sergej Šuštar, je za razrešitev s položaja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potreben utemeljen razlog, ki pa po njihovem ni podan.

Zastopnica Luke Ajda Arnol pa je poleg zaslišanja tedanjega predsednika nadzornega sveta Janeza Požarja ter članov nadzornega sveta Jordana Kocjančiča, Sabine Mozetič in Tomaža Možeta danes predlagala tudi zaslišanje preostalih članov nadzornega sveta, ki so sodelovali pri Veselkovi razrešitvi. S pričanji bi izkazali, da je bila razrešitev uresničena zaradi izgube zaupanja lastnikov oziroma nadzornikov v Veselkovo delo, kar po njenem predstavlja obstoj poslovnega razloga za razrešitev.

Šuštar je predlogu nasprotoval, sodnik Peter Baša pa je odločanje o dodatnih pričanjih pridržal. Na prihodnjem naroku, ki bo 4. septembra, pa naj bi med drugimi pričala Veselko in Požar.

Čeprav poravnave ni bilo, so pogovori o tem bili, poravnava pa se lahko sklene kadarkoli tekom postopka, je po obravnavi medijem povedala Arnolova. Tudi Veselko, ki je sicer prepričan, da je bila razrešitev nezakonita, glede tega pušča odprta vrata.

Arnolova je sicer pojasnila, da zakon o gospodarskih družbah med poslovnimi razlogi za razrešitev izgube zaupanja sicer izrecno ne navaja, zato pa zakon uporablja izraz »in podobno«, kar po njenih besedah vključuje tudi »širok spekter drugih primerov, v katerih se lahko pač tudi ta razlog konkretno uporabi. Obstaja tudi določena sodna praksa, sicer tuja, ki to dopušča.«

Šuštar se s tem ni strinjal in je opozoril, da mora obrazložitev takoj slediti aktu o razrešitvi, kar se v tem primeru ni zgodilo.

Veselko pa je ponovno poudaril, da je bilo delo uprave pod njegovim vodstvom več kot dobro »in po naši oceni ni bilo nobenega razloga za takšno odločitev«. Med drugim je pojasnil, da tudi v primeru sodne zmage nima možnosti za vrnitev na mesto predsednika uprave, saj se je njegov mandat formalno že zaključil.

V prvi vrsti gre po njegovih besedah v tem primeru za spoštovanje zakonodaje in uveljavljanje dobre prakse za morebitne bodoče podobne primere: »Nezaupanje mora biti tudi utemeljeno. Če imaš od zadaj celo vrsto materialnih, takšnih in drugačnih dokazov, ki temu nasprotujejo, ne more se potem tako odviti, kot se je v mojem primeru.« Kot je dodal, v tem primeru odškodnina ni v ospredju.