Višje sodišče potrdilo prisilno poravnavo T-2

Rožič: Ves čas smo opozarjali, da Telekom Slovenije sledi interesom slabitve močnega konkurenta.

Objavljeno
24. februar 2012 17.49
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor, Ljubljana – Ljubljanski višji sodniki so kot neutemeljeno zavrnili pritožbo Telekoma Slovenije proti postopku prisilne poravnave podjetja T-2. Prisilna poravnava, ki so jo upniki podprli s tričetrtinsko večino, je zdaj pravnomočna.

Telekom se je zavzemal za stečaj konkurenčne mariborske telekomunikacijske družbe, vendar neuspešno. T-2 mora zdaj na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja upnike poplačati v devetih letih, predvideno je 44-odstotno poplačilo.

»Odločitev sodišča smo pričakovali. Že ves čas smo opozarjali, da Telekom Slovenije sledi drugim interesom, predvsem interesom slabitve močnega konkurenta, in ne tem, ki jih je navajal v pritožbi,« je ob pravnomočnosti postopka prisilne poravnave povedal direktor družbe T-2 Uroš Rožič. Po njegovih besedah so za uspešno prisilno poravnavo zaslužni tudi naročniki, saj so ti po njegovem prepričanju verjeli v T-2 in mu zaupali.

V dogovoru z upniki 
v širitev omrežja

»V tem času smo v T-2 izpeljali številne temeljite spremembe v poslovanju družbe, kar se že kaže tako na poslovnem rezultatu kot tudi v povečevanju števila naročnikov. S pravnomočnostjo prisilne poravnave pa v dogovoru z upniki vstopamo v novi cikel, ki bo namenjen predvsem ukrepom, povezanim z nadaljnjim razvojem storitev in širitvijo lastnega omrežja,« je še dejal Rožič.

T-2 je lani sicer dosegel desetodstotno povečanje števila naročnikov, so sporočili iz te družbe, ter 9,9 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davkom in amortizacijo. To je posledica uspešne reorganizacije poslovanja in optimizacije stroškov. V primerjavi z letom prej so višji tudi prihodki, ki jih je za 48,4 milijona evrov.

Zdaj ko je prisilna poravnava pod streho, bi T-2 lahko postal zanimiva prevzemna tarča. Zanj se menda zanima Simobil oziroma njegov lastnik Telekom Austria, govori se tudi o belgijski družbi Amisco NV, ki ima v lasti Amis, ter o britanskem skladu GMT.