Podjetniške zvezde 2015: Visoki cilji in zvezdniški uspehi

Podjetniške zvezde so podjetja,­ ki skrbijo za naš gospodarski­ preboj, po krizi, med krizo,­ kadarkoli. A odlične med odličnimi­ opazujemo po njihovih številnih kvalitetah: so dobri zaposlovalci, delijo dobiček, trinajste plače, imajo strategijo­ do ženskih vodilnih kvot, so okoljsko in sploh trajnostno naravnani, družinam prijazni, zapisani etičnemu ravnanju, so družbeno odgovorni, vlagajo v razvoj in s tem delovna mesta.

Ko danes govorimo o podjetniških zvezdah, skoraj ni mogoče mimo mnogoterih start up točk: od prostorov za coworking, v katerih se lahko zbirajo ljudje z idejami, do začetnih hekovnikov, torej start up šol in delavnic, ki potem prerastejo v akademije in pospeševalnike. Skoraj ne mine dan, da ne bi zasledili uspehov naših zagonskih mladih podjetij, ko mimogrede zberejo nekaj tisoč, sto tisoč ali milijon in več sredstev.

Slovenija, inovativna država

Dejan Roljič, direktor pospeševalnika ABC v ljubljanskem BTC, pravi, da mu srce bije še tristokrat hitreje, ko zagleda našega govorečega mačka (Talking Tom) na šanghajski tržnici. Tudi Slovenski forum inovacij je čedalje pomembnejše mesto inovativnih podjetnikov in investitorjev, kjer je mogoče videti veliko izvrstnih idej; letos od raznih robotskih plovil do e-koles. V desetih letih tega foruma se je nanj prijavilo več kakor 1600 inovacij, predstavilo 460, in gotovo tudi to potrjuje, da je Slovenija zelo inovativna država.

Mnoge izmed teh idej imajo dobre nastavke, da se prelevijo v enkratno zvezdo, ki bo zasijala na slovenskem podjetniškem ozvezdju. Delež BDP, ki ga Slovenija namenja za raziskave in razvoj, je visok, 2,39 odstotka BDP, kar je veliko, a nas seveda prehitevajo Skandinavci, Nemci, Avstrijci in Belgijci; in naša Krka, ki za raziskave in razvoj namenja desetino prihodkov. Ta delež ni povsem povezan s prej omenjenimi inovativnimi uspehi, a vse skupaj prispeva k temu, da smo med 25 najboljšimi državami po indeksu kreativnosti na ­zavidljivem 16. mestu.

Pomembna načela trajnostnega razvoja

Lokalno podjetništvo je treba ocenjevati skozi globalno etično prizmo, šele potem z ekonomskimi kriteriji, ki opevajo čim nižje stroške in čim večji dobiček, pravi v kolumni dr. Marko Pavliha. Zavzema se za to, da bi sleherna banka, zavarovalnica, borze, gospodarske družbe postale etične, da bi ukinile klavrne delovne pogoje in da bi trajnostni razvoj postal najvišja norma gospodarstva. Bitka za dobiček je lahko pogoj konkurenčnosti, a opozori, da korupacija škodi skupni blaginji, zato je treba odpraviti vse nepoštene prakse in se odpovedati zlorabi gospodarske in politične moči.

Zdaj že tretji letnik Delovih Podjetniških zvezd zasleduje visoke cilje izbranih zvezd, kar pomeni, da vključuje tudi vse, ki niso omenjeni, a se držijo teh standardov. So med podjetji z visokimi prihodki, ustvarjajo dobiček, so dobri zaposlovalci. A dobiček pametno vlagajo: v razvoj, raziskave, nekateri že v start upe, drugi v svoja ali zunanja inovativna podjetja, ki jim bodo njihov položaj na posameznih segmentih še izboljšali. V Krki, denimo, podpirajo množično inovativnost.

Za Postojnsko jamo je, ko jo je pred petimi leti večinsko prevzel Marjan Batagelj, zdaj tudi predsednik upravnega odbora, pet zelo uspešnih let. Pri tem je Batagelj ponosen, da je ta uspeh dosegel tako rekoč z istim kolektivom zaposlenih, ki je bil ob prevzemu precej demotiviran. Postojnska jama je zdaj, našteva Batagelj, tako rekoč na agendi vsakega turista, ki obišče jugovzhodno Evropo, letos si jo je ogledalo že okrog 700.000 ljudi, celoten Park Postojnska jama pa več kakor milijon obiskovalcev. Jamo, ki je del svetovne naravne dediščine, najdaljša turistična jama v Evropi, so letos podaljšali za kar 3,5 kilometra.

Za njeno dodatno privlačnost zelo skrbijo: tudi z nenehnimi novimi interpretacijami, ki omogočajo njeno raziskovanje – alternativno, adrenalinsko. A najpomembnejše je, poudarjajo, da vse te nove in nove dodane vrednosti temeljijo na načelih trajnostnega razvoja. Batagelj pravi, da delajo to, kar je dobro za jamo in za gosta, in to je postalo vodilo vseh zaposlenih, ki jih je v Postojnski jami 160, v visoki sezoni pa tudi okrog 300. V petih letih so za 500 odstotkov povečali čisti dobiček, EBITDA za 245 odstotkov, število gostov za 40 odstotkov, letos bodo imeli 18 milijonov evrov prihodkov in računajo na 3 milijone čistega dobička. Imajo dobre povprečne plače, maksimalne regrese, mesečne nagrade, ta teden so dobili še nekaj sto evrov tako imenovane kolektivne uspešnosti ...

Kaj so zvezdniški uspehi

Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je na prvo mesto postavil uspešno zagotavljanje finančne stabilnosti: »S tem povečujemo varnost za naše zavarovance in krepimo medsebojno zaupanje.« Za Triglav je že nekaj časa zelo pomembno, da so vse bolj aktivni v regiji Adria, stremijo k večji digitalizaciji v internem poslovanju in pri nastopu na trgu, krepijo učinkovitost prodajne mreže, oblikujejo visoko konkurenčne in kakovostne storitve po meri zavarovancev. Izpostavljajo tudi razvoj poslovnega modela, ki združuje zavarovalni produkt, vozne navade uporabnikov mobilne aplikacije in inovativno telematsko rešitev. Ponosni so, da je Triglav prepoznan kot delodajalec, ki skrbi za zaposlene (5400). To dokazuje tudi nagrada Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki so jo prejeli letos za interni program Triglav.smo za spodbujanje zdravega ­delovnega okolja.

Stefan Vavti, predsednik uprave Unicredit banka Slovenija, je spomnil, da je Unicredit Slovenija na slovenskem trgu prisotna že od leta 1991 – kot prva slovenska banka v tujem lastništvu. »Organsko smo v teh letih zrasli med tri sistemsko pomembne banke v Sloveniji, zaradi česar smo bili letos podvrženi neposrednemu nadzoru ECB. S pravkar opravljenim testom smo še enkrat pokazali, da je naša banka, se pravi UniCredit Banka Slovenija d.d., ena izmed najbolj stabilnih bank v Evropi s trdnim kapitalskim položajem.« Poleg tudi sicer dobrih rezultatov njihovega poslovanja in profitabilnosti ob koncu tretjega četrtletja omenjajo še raziskave o zadovoljstvu strank in jih postavljajo na vodilna mesta v Sloveniji; tako v segmentu poslovanja s podjetji kot poslovanja s prebivalstvom.

Damjan Burger, direktor družbe M Tom, ki je v lasti zaposlenih, poudarja: »Naš največji uspeh je nakup lastnih proizvodnih prostorov, ki smo jih s pomočjo kredita odkupili od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ter to, da so se kupci vrnili in prepoznali slovenski proizvod sedežnih garnitur M TOM kot enakovreden ali celo boljši od tujih primerljivih pro­izvodov glede na kakovost in ceno.«

Marjan Trobiš, predsednik uprave Boxmarka: »Kot največji uspeh si štejem, da smo v Slovenijo pripeljali dodatno delo ter s tem zagotovili več kot 600 novim zaposlenim redni dohodek. Ponosni smo tudi na projekt družbene in socialne odgovornosti, s katerim smo 150 otrokom omogočili letovanje na morju, ti pa so pokazali svojo hvaležnost z nasmehi na obrazih. Kot podjetje smo ponosni na izpeljano investicijo v višini 10 milijonov evrov, za katero imajo zasluge tudi naši zaposleni in s katero smo si zagotovili konkurenčnost ter stabilnost podjetja v prihodnje.«

Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva, poudarja, da uspešno razvijajo nove izdelke višje kakovosti. Rebec: »To so izdelki za peko in žar z naravnimi začimbami, za sveže panirano meso brez alergenov mleka in jajc, ki ga doslej še ni bilo na našem trgu. Za Delamarisom je prav tako leto stabilnega delovanja. Od jeseni 2014 proizvaja izdelke na novi lokaciji, v sodobnem objektu. Tako ohranjamo več kot 135-letno tradicijo izdelkov Delamaris; ribe in paštete so tudi brez konzervansov in aditivov, brez dodanih ojačevalcev okusa in barvil.«

Boštjan Šifrar, direktor SIBO G, je povedal, da so letos veliko naredili na novih projektih za kakšno novo zvezdico v naslednjem letu. Letošnje leto je označil kot eno od bolj povprečnih poslovnih let in ga bodo zaznamovali z minimalnim povečanjem prodaje in dobičkonosnosti.

Anka Lipušček, direktorica Mlekarne Planika Kobarid, je povedala, da jim je kljub zelo zaostreni situaciji na mlekarskem področju (večanje odkupnih količin mleka na svetovnem trgu, posledično padec odkupnih cen, še ostrejša konkurenca na prodajnem področju) v glavnem uspelo obdržati tržne deleže pri posameznih trgovcih in ohraniti odkupno ceno, primerno težkim pridelovalnim pogojem za naše dobavitelje, lastnike Mlekarne Planika. »Nikoli ne bomo dosegali ekstremnih indeksov rasti, saj je ena izmed ključnih poslovnih odločitev naše mlekarne ta, da odkupujemo samo mleko, pridelano na našem območju, kar je količinsko omejeno in ga tu tudi zaradi okolja, kjer smo, ni možno pridelati več.«

Kaj zvezde pričakujejo od vlade

Kaj zvezde pričakujejo od vlade in drugih pomembnih odločevalcev in kaj pogrešajo? Andrej Slapar pravi, da je za podjetja pomembno, da delujejo v okolju, ki je z normativnega vidika stabilno in razumljivo. Torej, da so pravila igre na tej strukturni ravni čim bolj jasna, dolgoročno zastavljena in usmerjena v spodbujanje razvoja.

»Vse spremembe je treba primerno načrtovati z vključevanjem relevantnih deležnikov in skupaj poiskati celovite rešitve, ki bodo omogočale napredek na ključnih razvojnih področjih.« Stefan Vavti poudarja: »Od regulatorjev pričakujemo predvidljiv okvir, ki spodbuja rast ter išče načine za zmanjševanje obsega potrebne birokracije. Kot – v svetovnem pogledu – majhno in zelo odprto gospodarstvo moramo imeti manj birokracije, ne pa več kot naši konkurenti v drugih državah. To namreč vpliva na našo privlačnost za poslovne partnerje, saj okolje delovanja za večino podjetij že dolgo presega 'državne meje', konkurenca pa postaja z razvojem tehnologije vedno bolj globalna.«

Podjetništvo na prvo mesto

Damjan Burger pravi: »Stres in problemi, ki jih doživlja država ob begunski krizi, to podjetja doživljamo že zadnjih nekaj let v drugačni obliki. Od vlade pričakujem, da bo po 24 letih samostojnosti spoznala, da je treba gospodarstvo in podjetništvo postaviti na prvo mesto, in vse drugo bo postalo samoumevno. Lep primer je Irska. Google je tam, ne zaradi lepe pokrajine, ampak prijaznosti države do podjetništva.«

Marjan Trobiš pričakuje, da se država ne bo skrivala le za pisalno mizo in oblikovala predlogov, ki nimajo pozitivnega učinka za gospodarstvo oziroma so namenjeni sami sebi in povzročajo dodatno administrativno obremenitev, temveč se bo soočila z dejanskimi problemi gospodarstva, zaradi česar v prihodnje pričakujemo več posluha. »Slovenija ima vsekakor možnost in priložnost, da odpravi obstoječe probleme gospodarstva in izvede celovito spremembo na področju poslovanja in konkurenčnosti v primerjavi z drugimi državami ter tako pride do že dolgo obljubljenega napredka. Davčno razbremenitev je obljubljala prav vsaka vlada doslej, a izvedla je ni še nobena.«

Tudi Janez Rebec meni, da bi za rast in razvoj morali postaviti gospodarstvo v ospredje oziroma imeti več posluha za njegove potrebe in ga ne bi smeli dodatno obremenjevati. Boštjan Šifrar izpostavlja urejeno slovensko okolje, ki je usklajeno z globalnim okoljem in v katerem se sprejme malo novih rešitev, ki pa so temeljne, pretehtane in je na njih mogoče srednjeročno in dolgoročno graditi ter nam ne prinašajo nepričakovanih sprememb.

»Že leta pogrešamo napredek pri manjši obdavčitvi dela pri nagrajevanju s trinajsto in štirinajsto plačo v obliki izključno plačane dohodnine in ničesar več, kar smo že plačali s prvimi dvanajstimi plačami državi v obliki prispevkov in davkov ter v prožnem zaposlovanju in odpuščanju v sicer minimalnem obsegu, vendar pa brez zapletov ob plačilu odpravnine in prenehanju delovnega razmerja z osebami, ki ne izpolnjujejo zahtev okolja v podjetju.«