Vlada bo prodajala terjatve do podjetij v težavah

DZ je sprejel novelo zakona, po kateri bo država lahko samostojno odločala o prodaji terjatev do podjetij

Objavljeno
16. december 2014 20.39
uho*Petrol
S.Č., gospodarstvo, STA
S.Č., gospodarstvo, STA
Ljubljana - DZ je sprejel novelo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, po kateri državi terjatev do podjetij v postopkih prestrukturiranja ne bo treba vključiti v letni program prodaje finančnega premoženja, pač pa bo lahko samostojno odločala o njihovi prodaji. V opoziciji se bojijo, da gre za prikrito privatizacijo, je poročala STA.

Z novelo zakona se bo vzpostavila pravna podlaga, da bo mogoče posamezne terjatve države do dolžnikov pod določenimi pogoji prodati, je ob obravnavi predloga vlade v DZ pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

Zdaj lahko država svojo terjatev uveljavlja bodisi s sredstvi običajne izvršbe bodisi s konverzijo v kapitalski delež. Z uveljavitvijo novele zakona pa jo bo lahko tudi prodala, kar je po besedah Vraničarjeve v svetu običajen način razpolaganja s terjatvami. Večinoma gre za terjatve iz vnovčenih jamstev.

"Brez take rešitve država ne bo mogla ukrepati in pomagati podjetju v težavah, da bi se izvilo iz svoje lastne krize ter še naprej uspešno poslovalo,"je h glasovanju za sprejem novele zakona pozvala Vraničarjeva, ki je tudi zadovoljna, da se bo s prodajo terjatev tudi omogočilo dodatne prihodke v proračun.

Vlada samosotjno o prodaji terjatev v višini sedem milijonov evrov

Vlada bo lahko samostojno odločala o prodaji terjatev do višine sedem milijonov evrov v posameznem podjetju, v celem letu pa skupni obseg teh terjatev ne bo smel presegati 30 milijonov evrov. Predstavniki vlade so priznali, da številka ne sme biti nižja, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče pomagati določenemu podjetju.

Ali gre za Elan

Za katero podjetje gre, je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Metod Dragonja pripravljen razkriti že v petek članom odbora za finance, a se koalicijski poslanci niso strinjali z zaprtjem seje pred javnostjo. Podobno se je zgodilo tudi danes na plenarni seji DZ, tako da je poslanec SDS Marko Pogačnik ostal brez odgovora na vprašanje, ali gre res za begunjski Elan.

Nekaj podrobnosti je razkril Franc Križanič (SD):"Podjetje je v velikih težavah, iščejo se partnerji, ki ga bodo postavili nazaj na noge, in rešili delovna mesta."Terjatev države se prodaja skupaj z ostalimi terjatvami v upanju, da bo podjetje lahko nadaljevalo poslovanje, je povedal in se strinjal, naj ima vlada določeno samostojnost.

Še bolj konkreten je bil Franc Trček (ZL)."Večina ve, da na dilah te firme ne smuča več Tina Maze,"je dejal. Anže Logar (SDS) pa je kaj hitro izračunal, da gre očitno še za tri druga podjetja.

 

Dopolnilo ZaAB za preprečitev tihega prevzema Petrola

Medtem ko je Trček nasprotoval spreminjanju zakonodaje na osnovi posamičnih primerov, pa je DZ po več prekinitvah soglasno sprejel dopolnilo ZaAB, po katerem bodo morali izvajalci gospodarske javne službe in druga podjetja v energetiki, v katerih ima država posredno ali neposredno pomemben vpliv, pridobiti soglasje vlade, preden bi potencialni vlagatelj pridobil kontrolni lastniški delež.

S tem se bo med drugim preprečil tihi prevzem Petrola, je bila zadovoljna Alenka Bratušek (ZaAB).

 

Nova proračunska sklada - podnebni in okoljski

Novela zakona poleg tega določa tudi ustanovitev dveh proračunskih skladov - podnebnega in okoljskega - ter prenos v ta namen zbranih sredstev nanju, višino letnega dodatka za upokojence ter obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju za en odstotek. Sredstva, ki se zbirajo z zakonom o promociji kmetijskih proizvodov in živil, se bodo po novem v celoti uporabljala namensko, ne več le v višini 50 odstotkov.

Novela bo tudi omogočila dodatno zvišanja proračunskega primanjkljaja, in sicer zgolj na račun zamud pri povračilih evropskih sredstev. Država bo lahko izkazala dodaten primanjkljaj v višini zahtevkov, ki so predloženi komisiji, a še ne poplačani. Znižuje se še višina sredstev, ki se zagotavljajo iz proračuna države za nagrade članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.