Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodstvo zavoda Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) nasprotuje preoblikovanju v gospodarsko družbo. Direktor SIQ Igor Likar ocenjuje, da bi takšno preoblikovanje imelo uničujoče posledice za inštitut, pravno mnenje, ki ga je naročil DSU, pa kaže, da negativnih sprememb ne bi bilo.
Za uspeh SIQ – 12-odstotna povprečna letna rast prihodkov in lansko povečanje števila zaposlenih za 13 odstotkov – je ključen njegov status neprofitnega zavoda, saj mu to omogoča presežke vlagati v razvoj in ohranjanje konkurenčnosti, meni Likar. »SIQ bi s preoblikovanjem v gospodarsko družbo izgubil mnoge akreditacije ter možnosti za sodelovanje v mednarodnih mrežah in sporazumih. S preoblikovanjem bi takoj zamrla dejavnost preskušanja in certificiranja igralniških tehnologij, s katero ustvarimo četrtino prihodkov, večina ostalih dejavnosti pa bi zamrle v zelo kratkem času. S tem bi slovenska podjetja lahko najemala le še tuje sorodne ustanove, ki pa so praviloma težje dostopne in dražje. Prav tako lahko status nosilca nacionalnih etalonov ohrani le neprofitna ustanova,« našteva Likar.
Za preoblikovanje v gospodarsko družbo se zavzema Iskra, ki je poleg državnega DSU, Republike Slovenije, Gorenja, GZS in Zavarovalnice Triglav ustanoviteljica zavoda. Pravno mnenje, ki ga je naročilo DSU, je pokazalo, da drugačna statusna organiziranost SIQ ne bi vplivala na sposobnost nastopanja in delovanja kot akreditiranega organa. Namestnik direktorja SIQ Zoran Svetik pa je dejal, da bi SIQ kot gospodarska družba v zasebni lasti lahko dobil potrebne licence, vendar bi vse procese pridobivanja licenc morali ponoviti, s čimer bi izgubili dostop do nekaterih trgov.
V DSU pojasnjujejo, da želijo iz svojega lastništva iztržiti čim večjo ekonomsko korist, vendar glede na vlogo SIQ to ni edino merilo: »Odločitev glede preoblikovanja je v rokah Republike Slovenije, ki poseduje v SIQ tudi kontrolni delež 13,8 odstotka in ker je za preoblikovanje potrebno soglasje najmanj 90 odstotkov lastnikov brez njenega izrednega soglasja kakršno koli preoblikovanje ni možno. DSU bo tako glede nadaljnjih korakov dosledno sledil usmeritvam vlade RS, ko jih bo ta sprejela.
Izredna revizija
V DSU pravijo, da so se ustanovitelji dogovorili, da se v SIQ opravi izredna revizija. Svet SIQ izredne revizije ni podprl, saj po Likarjevih besedah želi utemeljitev, zakaj je ta potrebna.
Predmet pregleda predvideva izvajanje posameznih poslov zavoda SIQ v zadnjih petih letih od začetka leta 2009 do konca lanskega leta in zajema:
1. Pregled gibanja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb zavoda in presoja smotrnosti in podlag njihovih pridobitev in odtujitev.
2. Pregled poslov s povezanimi subjekti zavoda (ustanovitelji, člani sveta , vodstvom zavoda ter njihovi družinski člani ter družbami v lasti oziroma v obvladovanju teh oseb, odvisnimi družbami zavoda) ter presoja njihove smotrnosti.
3. Pregled izplačil prejemkov (plače, regres, nagrade..) in povračil stroškov zaposlenim ter pregled usklajenosti teh prejemkov oziroma povračil z zakonodajo, priporočili, dobro prakso in internimi akti družbe.
4. Pregled sklenjenih podjemnih in avtorskih pogodb s pravno formalnega vidika ter preveritev njihove ekonomske upravičenosti.
5. Pregled stroškov reprezentance in stroškov storitev s pravno formalnega vidika ter preveritev njihove ekonomske upravičenosti.
6. Pregled vseh plačil v tujino po namenih.
7. Pregled sistema oziroma postopkov nabave in poslov nakupa opreme ter presoja njihove racionalnosti.
***
Pojasnilo: SIQ ni na bojni nogi z vsemi svojimi ustanovitelji
V javni polemiki o statusnem preoblikovanju Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) iz zavoda v gospodarsko družbo se v zadnjem času pojavljajo različne interpretacije enostranskih ravnanj posameznih ustanoviteljev SIQ-ja na eni strani ter ravnanj vodstva in Sveta zavoda na drugi. To lahko nedvomno privede do nerazumevanja realne situacije ter povzroči škodo ugledu in delovanju SIQ-ja v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Trditve, da je SIQ na bojni nogi s svojimi ustanovitelji, so popolnoma neosnovane in poskušajo destabilizirati odnose med SIQ-jem in ustanovitelji, ki so bili in so še vedno konstruktivni ter vodeni v dobrobit države, slovenskega gospodarstva in tudi zavoda SIQ. Res pa je, da se v zadnjem času zaostruje odnos z enim ustanoviteljem, in sicer z Iskro d.d., ki ne skriva svojih teženj po unovčitvi svojega ustanoviteljskega deleža, iz katerega želi kar se da hitro iztržiti čim več finančnih koristi. Ta ustanovitelj se zaveda, da lahko to stori samo s preoblikovanjem zavoda SIQ v gospodarsko družbo. Pri tem ne izbira sredstev za dosego svojega cilja. Prav tako ne razmišlja o posledicah, ki bi jih preoblikovanje imelo za SIQ in slovensko gospodarstvo. Dejstvo je, da v teh poskusih Iskro podpira tudi D.S.U. d.o.o, kar je izkazal že s sporno sodno poravnavo z Iskro. V poravnavi se je D.S.U. zavezal, da si bo prizadeval za statusno preoblikovanje zavoda SIQ, ter dal Iskri vsa pooblastila, da v njegovem imenu in za njegov račun glasuje o preoblikovanju SIQ-ja v gospodarsko družbo. Takšno dejanje D.S.U.-ja je najmanj neodgovorno, saj se je kot ustanovitelj, ki naj bi v zavodu SIQ zastopal javni oziroma državni interes, s to sodno poravnavo podredil zasebnim interesom lastnikov Iskre, med katerimi je največji Dušan Šešok. Ostali ustanovitelji SIQ-ja, pa tudi ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za finance, bodisi podpirajo obstoječo obliko organiziranosti SIQ-ja ali pa so pripravljeni na argumentiran vsebinski dialog. Slednjega pa žal zaradi pritiskov in zakulisne igre Iskre in D.S.U.-ja sploh ne moremo pričeti.
Del te zakulisne igre je tudi pravno mnenje z naslovom »Analiza vplivov normativnih parametrov na neodvisnost in transparentnost delovanja SIQ« (v nadaljevanju: analiza), ki ga je naročil D.S.U. in ki je bilo v celoti objavljeno v spletni ediciji Dela 29. 1. 2014. Pravnega mnenja, ki je sicer označeno kot poslovna skrivnost, D.S.U. ni posredoval ne ostalim ustanoviteljem zavoda SIQ ne Svetu zavoda SIQ, ki je najvišji organ upravljanja v zavodu, in ga to mnenje neposredno zadeva, niti direktorju zavoda, pač pa ga je očitno neposredno predal v javno objavo medijem. To pravno mnenje naj bi podalo argumente za opravljanje dejavnosti, ki jih SIQ opravlja v pravno-organizacijski obliki zavoda, tudi v drugih pravno-organizacijskih oblikah. D.S.U. na osnovi tega pravnega mnenja utemeljuje, da preoblikovanje SIQ-ja v gospodarsko družbo ne bi imelo posledic za poslovanje SIQ-ja.
Naročnik analize očitno ne razume, da vprašanje povezave med statusno obliko SIQ-ja in njegovim poslovanjem ni zgolj pravno vprašanje, ampak je to vprašanje, ki zadeva tudi poslovne učinke, do katerih pa se analiza izrecno ne opredeljuje. D.S.U. bi moral kot ustanovitelj in dober gospodar najprej in predvsem ugotoviti ekonomske posledice takega preoblikovanja, da bi sploh lahko govoril o njegovi smiselnosti. Analiza se tako ne opredeljuje do vsebinskih, poslovnih in ekonomskih vidikov preoblikovanja statusa SIQ-ja. Pripravljena je na napačni predpostavki, da bi se imenovanja, akreditacije, licence, članstva itd. ohranile ob spremembi pravnega statusa zavoda. Kar pa seveda ne drži, saj bi jih nova družba morala pričeti pridobivati znova od začetka. To bi pomenilo takojšnjo izgubo trgov, strank in prihodkov v večletnem obdobju njihovega vnovičnega pridobivanja, dolgoročno pa bi bila nova družba zaznamovana kot nekredibilna. Zato moramo ponovno izpostaviti, da bi kakršen koli nekontroliran proces preoblikovanja, kot se zanj zavzemata Iskra in D.S.U., brez tehtnega razmisleka o tem, zakaj in kako ga izpeljati, pripeljal v popoln razkroj dejavnosti.
Prav tako so nasprotujoče trditve glede izrednega pregleda poslovanja SIQ-ja, za katerega sta podala zahtevo D.S.U. in Iskra, podprli pa so ga tudi nekateri drugi ustanovitelji. V javnosti se poskuša ustvariti vtis, da Svet SIQ nasprotuje izvedbi izrednega pregleda poslovanja, kar ne drži. Posamezni člani Sveta so izrazili pomisleke, ker pobudniki izrednega pregleda niso podali nikakršnega argumenta, zakaj SIQ potrebuje izredni pregled poslovanja. Še posebej, ker v SIQ-ju vsako leto potekajo redni pregledi poslovanja, v njih pa ni bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnosti. Upravičeno se torej izpostavlja sum, da je bila pobuda za izredni pregled podana z namenom prodaje celotnega SIQ-ja ali njegovih posameznih dejavnosti konkurenčnemu prevzemniku. Svet SIQ tako ni zavrnil pobude za izredni pregled poslovanja, je pa zahteval, da pobudniki do naslednje seje Sveta, ki bo v mesecu marcu, pripravijo utemeljitev za zahtevo po izrednem pregledu in za predlagani obseg izrednega pregleda poslovanja. Nesmiselne so torej trditve, da je Svet zavrnil pobudo ustanoviteljev za izredni pregled. Prvič, ker tega ni storil, in drugič, ker imajo ustanovitelji v Svetu SIQ večino.
Igor Likar
SIQ, direktor
