Tiskane izdaje
»Potrditev hrvaške vlade smo čakali že nekaj časa in upam, da bo to omogočilo, da do dogovora glede prodaje Cimosa vendarle pride, kljub zapletom zadnjih dni,« je poudarila Vraničar Ermanova po zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju.
Han o možnosti posebnega zakona
Medtem ko so med političnimi strankami različne ocene glede odgovornosti za položaj, v katerem se je znašel Cimos, pa so enotnejši pozivi k reševanju podjetja oz. delovnih mest. Vodja poslancev SD Matjaž Han je prvake koalicijskih strank pozval, da se čim prej sestanejo in najdejo rešitev za Cimos, če je treba, tudi s posebnim zakonom.
Han predlaga, da zdaj politika prevzame odgovornost. V izjavi novinarjem v DZ je poudaril, da gre za obstoječa delovna mesta, ki so ravno toliko ali še pomembnejša kot ustvarjanje novih delovnih mest. Pri tem je spomnil na poseben zakon za naložbo graške Magne Steyr, ki so ga sprejeli nedavno.
Izpostavil je usodo vseh zaposlenih v Cimosu ter podjetjih iz skupine in opozoril, da »to ni več šala«. Vlada mora po Hanovih besedah prevzeti odgovornost in, če je treba, napisati tudi poseben zakon, ne glede na to, kaj bo rekla EU.
Poslanec Desusa Uroš Prikl meni, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavlja neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB. Po njegovem mnenju je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, treba pa je pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da je za stanje, v katerem se je znašlo podjetje, odgovoren lastnik, pri kateremu je treba iskati tudi politično odgovornost. Pri Cimosu se je po Toninovem mnenju že ves čas kazalo, da je lastnik ravnal neodgovorno oz. sprejemal neodgovorne poslovne odločitve, dolg pa se je kopičil. Z načinom poslovanja, kot ga ima to podjetje, nekaj ni v redu, zato bo treba nekatere zadeve spremeniti in postaviti na novo, meni Tonin.
Odstop od nakupa še ni uraden
Italijanski sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme, ki je s pretežno državnimi lastniki lani jeseni podpisala pogodbo o nakupu 92 odstotkov koprske družbe, je v ponedeljek prek svetovalca Alta javnosti sporočil, da zaradi nerešenega pravnega spora na Hrvaškem odstopa od nakupa Cimosa. A na slovenski strani so v odzivu poudarili, da odstop od nakupa še ni uraden in da naj bi se že danes nadaljevala prizadevanja za rešitev postopka prodaje družbe.
Rešitev spora med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let minulega stoletja, je bil sicer eden od glavnih odložnih pogojev za sklenitev transakcije, katere vrednost je predvsem prek poplačila Cimosovega dolga ocenjena na 110 milijonov evrov.
Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja že dosegli dogovor o reševanju, ko sta se gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg odkupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), medtem ko bo DAB umaknila tožbo proti Cimosu. A nekaj dni zatem naj bi Hrvaška v predlogu sporazuma postavila za Italijane nesprejemljive dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.
Čeprav naj bi glede tega slovenski in hrvaški predstavniki zbližali stališča, je nerešeno ostalo tudi vprašanje lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo poskušalo izpodbijati. Italijanom naj bi zaradi teh nerešenih vprašanj nato prekipelo.
Ministrica je povedala, da je pri reševanju tega problema ključna vloga DUTB - ta kot največji lastnik Cimosa vodi postopek - in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki morata svojo vlogo odigrati. Najprej se je treba po njenih besedah vprašati, ali je bila napaka storjena v DUTB ali SDH.
V primeru, da bi posel padel v vodo, je sicer ogroženih več kot 4000 delovnih mest, v Sloveniji blizu 2000. Počivalšek je v ponedeljek zagotovil, da bo vlada naredila vse, da Cimos reši pred stečajem in ohrani delovna mesta v Sloveniji.
