Tiskane izdaje
Znano je, da družba Patera Ranka Mimovića lastniško obvladuje CPL prek družbe pooblaščenke in družbe CPL Naložbe, prek samega CPL pa je tudi lastnik Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL). Cestno podjetje je že lani pred poletjem zašlo v velike težave, za reševanje teh pa je izkoristil takrat še zdravo podjetje KPL. To je namreč postalo redni posojilodajalec družbe pooblaščenke.
Reka denarja iz KPL
Junija lani sta namreč bili med KPL in družbo pooblaščenko CPL sklenjeni dve posojilni pogodbi, s katerima je KPL družbi pooblaščenki (brez prejetih zavarovanj) posodil 600.000 evrov, še 350.000 evrov pa je KPL posodil družbi TAČ, ki prav tako sodi v sistem CPL. Dva meseca pozneje, torej avgusta, je KPL odobril družbi pooblaščenki CPL še dve posojili, in sicer v vrednosti pol milijona evrov ter 153.500 evrov. Med družbama sta bili septembra sklenjeni še dve posojilni pogodbi v skupni vrednosti 326.000 evrov. Novembra pa je družba pooblaščenka od KPL dobila tri posojila, in sicer po 107.000 evrov, 96.000 evrov in 800.000 evrov. Pri tem je KPL še 60.000 posodil Pateri, ki je v lasti Ranka Mimovića.
Skupaj se je tako v drugi polovici lanskega leta s KPL na družbo pooblaščenko, Patero in TAČ zlilo tri milijone evrov, kar je desetina vseh prihodkov KPL leta 2011. Del denarja je zagotovo šel za plače delavcev CPL, saj so ti svoja plačila od aprila lani dobivali prav od družbe pooblaščenke. Po drugi strani pa se vsa posojila niso prelila na tekoče račune zaposlenih, saj so delavci zadnje plače dobili septembra lani, Mimović pa je KPL izčrpaval še novembra.
Ob tem je KPL šel na roko Mimoviću tudi z umikom tožbe zoper družbo CPL Naložbe. Komunalno podjetje je namreč tožilo CPL Naložbe za plačilo dveh milijonov evrov. To terjatev je KPL imel do CPL Naložb od začetka lanskega leta, ko jo je prevzel od Gorenjske gradbene družbe.
Letos februarja je Okrožno sodišče v Ljubljani razglasilo stečaj CPL, tako da je niti v roke prevzel stečajni upravitelj Veljko Jan. Ta je tudi izbral novega direktorja v KPL: Damjan Stanek je na tem položaju zamenjal Primoža Ovijača, ki je le nekaj dni pred tem direktorski položaj prevzel od Adisa Kaziča. Prav v Kazičevem obdobju vodenja KPL je bila sklenjenih večina posojilnih pogodb z družbo pooblaščenko.
Bratina: Skupščina
Vse to – od odstopov članov nadzornega sveta, sklica skupščine, izvedbe skupščine in nazadnje imenovanja direktorja – se je zgodilo v enem samem dnevu. A notarka Irena Florjančič Cirman je v notarski zapisnik po skupščini zapisala, da sklic skupščine ni bil v skladu s 4. in 6. odstavkom 296. člena zakona o gospodarskih družbah. Omenjeni določbi določata, da se sklic skupščine objavi v uradnem listu ali slovenskem dnevnem časopisu ter na spletni strani družbe oziroma se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem delničarjem.
Sklepi skupščine, ki niso v skladu z omenjenima določbama, so nični; razen če so se skupščine udeležili vsi delničarji, kar pomeni, da gre za tako imenovano univerzalno skupščino. To pa se je v primeru KPL tudi zgodilo, saj je CPL edini lastnik komunalnega podjetja. »Univerzalna skupščina sanira vse pomanjkljivosti sklica skupščine. Če ima družba samo enega delničarja, ki pride na skupščino, procedura glede časa in kraja objave sklica skupščine ni potrebna,« je pojasnil profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Borut Bratina.
