Vrnitev v BiH je lepa novica za Mercatorjeve dobavitelje

Prvi mož Mercatorja Tomislav Čizmić o ozadju vrnitve Mercatorja na bosanski trg, ki bo po njegovem koristila slovenskim dobaviteljem.

Objavljeno
26. maj 2017 20.29
Mercator
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana – Mercator je še bolj izoliran od težav nasedlega lastnika, kot je bil pred dvema mesecema, trdi Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja. Prenos Konzumovih trgovin v BiH nazaj pod Mercatorjevo okrilje slovenskim dobaviteljem odpira nove police.

Ključno sporočilo sredinega srečanja državnega upravitelja Agrokorja Anteja Ramljaka s političnim vodstvom Bosne in Hercegovine je bilo, da bodo vse Konzumove trgovine v tej državi prenesli nazaj pod Mercatorjevo okrilje in da bo ta kril vse Konzumove obveznosti do dobaviteljev v BiH.

Preimenovanje Mercatorjevih trgovin v Konzum po Agrokorjevem prevzemu se je kmalu izkazalo za zgrešeno potezo. Vprašanje pa je, ali in koliko sploh Mercatorju zdaj koristi oziroma škodi, da nazaj pod svojo streho vzame Konzumove trgovine in obveznosti na trgu, kjer je od lani vodilni trgovec bosansko-hercegovski Bingo. O ozadju te poteze in prihodnjih korakih smo se pogovarjali s Tomislavom Čizmićem, ki Mercator vodi od začetka aprila.

Stabilnost, ključ do zaupanja

»Ključ je stabilnost. Ko smo sklenili dogovor z bankami, smo o dogajanju obvestili in pomirili vse deležnike. Novi dogovor z bankami je Mercator finančno in pravno še bolj ločil od Agrokorja,« prve poteze v Mercatorju pojasnjuje Čizmić, ki poudarja pozitivno vlogo politike pri reševanju njegovega položaja. Že prej je bil Mercator zavarovan pred Agrokorjevim izčrpavanjem, zdaj po dogovoru Čizmićeve ekipe s 55 bankami posojilodajalkami pa je zavarovan še za primer stečaja Agrokorja. Ključno pri tej operaciji je bilo, da soglasje vsaj dveh tretjin svojih bank dobijo pred imenovanjem Anteja Ramljaka na čelo Agrokorja oziroma pred uveljavitvijo lex Agrokorja.

Kako koristi vrnitev v Bosno

»Prej smo bili težava, zdaj smo s to stabilnostjo v sistemu mi tisti, ki ponujamo rešitve,« o položaju, v katerem se je znašel Mercator po novem dogovoru z bankami, pove Čizmić, ki iz prve roke pozna poslovanje družbe v regiji. Po pogovorih s predstavniki držav, dobavitelji in bankami je vodstvo Mercatorja dobilo pozitivno mnenje o pobudi za vrnitev Mercatorja v BiH, ki je prišla s sedeža Mercatorja na Dunajski cesti v Ljubljani.

Pred dokončno odločitvijo o vrnitvi Konzuma v BiH pod Mercatorjevo streho bodo v skladu z lex Agrokorjem in lex Mercatorjem potrebna soglasja tako hrvaške kot slovenske države, upnikov, bank in dobaviteljev. Šef Mercatorja verjame, da Ante Ramljak ne bo imel prevelikih težav prepričati Hrvaške o smiselnosti te poslovne poteze.

Kaj dobi Mercator

Konzum ima v BiH skupno 260 trgovin in več kot štiri tisoč zaposlenih, 200.000 kvadratnih metrov prodajnih površin. Obveznosti do dobaviteljev Konzuma v BiH, ki tudi padejo na pleča Mercatorja, znašajo med sto in 110 milijoni evrov, vrednost prevzetih stavb, opreme in zalog pa okoli 90 milijonov evrov.

Tekma na Lidlovem in Hoferjevem terenu se mu ne zdi smiselna. »Samo če pripeljemo tekmo na domače in regionalno, imamo prednost. Če tekmujemo na globalnih virih, smo vedno manjši,« je del svoje strategije v Sloveniji in v BiH razkril Čizmić. Z vrnitvijo v BiH po zagotovilih sogovornika dobijo vsi, slovenski in lokalni dobavitelji, Mercator in cela skupina. Ocene koristi za slovenske dobavitelje v evrih sogovornik nima, a računa, da dodatne police za slovenske dobavitelje pomenijo tudi dodatne evre zanje.

Pasti, tveganja?

Čizmić poudarja, da se spremembe v BiH ne bodo lotili brez soglasij vseh deležnikov in dobaviteljev. »Tveganja so za nas minimalna oziroma so takšna kot sicer vsa normalna poslovna tveganja,« pravi. Najkasneje v prvi polovici julija pričakuje formalni podpis, ki bo omogočil celotno operacijo, ki bo odprla vrata za spremembo blagovne znamke Konzumovih trgovin v BiH.

Dobaviteljem se smeje

Izidor Krivec
iz Celjskih mesnin, ki je velik dobavitelj Mercatorja in vodi odbor slovenskih dobaviteljev Agrokorju, v BiH že nekaj časa bolj malo prodaja. Vzrok so visoke carinske dajatve in neurejen trg. »Vrnitev Mercatorja v Bosno je super novica za naše dobavitelje. Mercator tamkajšnji kupci razumejo kot slovensko družbo z veliko slovenskega blaga, Konzum pa je hrvaška družba, kar po vojni pomeni, da vsaj dvema narodoma v BiH lahko ne ustreza,« pravi Krivec.

Dejstvo je, da je domači Bingo lani prvič prehitel Konzum na položaju največjega trgovca v BiH. Toda Čizmića to ne skrbi pretirano. Kako jih bodo znova dohiteli in prehiteli? »Za nas ni pomembno samo, da smo prvi. Pomembno je, da smo poslovno uspešni. Trudili se bomo, da zagotovimo stabilno in dobičkonosno poslovanje,« dodaja Čizmić.