Vse manj ovir za prodajo Telekoma

 V Telekomu so po naših informacijah pripravili izhodišča za zunajsodno poravnavo s T-2

čet, 07.12.2017, 07:00
Vrednost višine sodnih sporov v šestih letih znižal za 473 milijonov evrov

 

V minulih letih je Telekom močno zmanjšal višino tožbenih zahtevkov proti družbam v svoji skupini. Konec leta 2011 so bile proti njemu vložene tožbe v skupnem znesku 649,9 milijona evrov. Sporazumno je uredil spor s Simobilom, ki ga je tožil zaradi plačila 286,4 milijona evrov, Odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji (5,1 milijona), družbo Akton (skupaj 13 milijonov evrov) ter še s Telemachom (87,4 milijona evrov). Po dogovoru s slednjim se je višina tožbenih zahtevkov proti Telekomu Slovenije znižala na 176,9 milijona evrov. Podrobnosti dogovorov ne razkrivajo. »Preostale tožbe so v različnih fazah postopkov, pri čemer je najvišji tožbeni zahtevek družbe T-2, med večjimi pa je še tožbeni zahtevek družbe SKY NET, po združitvi z drugim sporom znaša sicer skupni tožbeni zahtevek družbe SKY NET 33 33 milijonov evrov,« povzemajo na Telekomu .

Nacionalni telekomunikacijski operater se je po naših informacijah pripravljen poravnati v zadevi, ki se po sodiščih vleče že deset let. T-2 je odškodninsko tožbo v višini 129,5 milijona evrov z obrestmi vložil v začetku leta 2007 zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu.


Tožba T-2, kjer pravijo, da so se z nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem pripravljeni poravnati, je bila v preteklosti ena največjih tveganj za prodajo Telekoma. »Odprte pravde in spor v Makedoniji sta bili dve največji tveganji, na kateri so opozarjali interesenti, pri zadnjem poskusi privatizacije Telekoma Slovenije. Če se spor s T-2 dejansko razreši, je mogoče računati na višji iztržek, s tem se seveda tudi povečuje možnost prodaje,« komentira vir blizu vrha Slovenskega državnega holdinga (SDH).

SDH je minuli teden v vladi v potrditev sicer poslal letni načrt upravljanja kapitalskih naložb države za prihodnje leto, v katerem je Telekom opredeljen kot portfeljska naložba, torej kot naložba, namenjena prodaji. Spomnimo, telekomunikacijski operater je tudi ena od družb s seznama petnajstih podjetij, za katere je državni zbor soglašal s privatizacijo.

Junija se je v zgodbi zgodil preobrat

Vrhovno sodišče je junija letos ugodilo zahtevku družbe T-2 za revizijo postopka v gospodarskem sporu z družbo Telekom Slovenije zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu in pritrdilo T-2. Sodišče je razveljavilo sodbi ljubljanskega višjega in okrožnega sodišča ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

»Vrhovno sodišče je prepoznalo kršitev slovenske konkurenčne zakonodaje in tudi pravnega reda EU. Pritrdilo nam je, da smo v odškodninski tožbi predložili dovolj dokazov za ugotavljanje višine škode ter menilo, da sta obe nižji sodišči zmotno presodili ustreznost in zadostnost naših trditev v zvezi z višino nastale škode, prav tako pa tudi nista upoštevali relevantnega prava EU in z njim povezanih odločb sodišča EU. Zaradi zmotne presoje (ne)zadostnosti trditvene podlage o višini nastale škode družbe T-2 se tako sodišči nižjih stopenj tudi nista opredelili do preostalih predpostavk zatrjevane odškodninske odgovornosti Telekoma Slovenije. Vrhovno sodišče je zato naložilo sodišču prve stopnje, naj v nadaljnjem postopku ugotavljanja višine škode po potrebi izvede dokazni postopek z izvedbo pravno pomembnih dokazov, ki sta jih stranki predlagali v ta namen,« še pojasnjujejo v T-2. Prepričani so, da jih je Telekom tehnično oviral pri ponujanju svežnjev za dostop do spleta prek tehnologije VDSL.

Da je Telekom Slovenije načrtno zlorabljal svoj prevladujoči položaj pri zagotavljanju dostopa do svojega omrežja alternativnim operaterjem, pa je že leta 2015 v štirih združenih postopkih ugotovila tudi Agencija za varstvo konkurence. Poudarila je, da je izkoriščanje regulatornih pomanjkljivosti s strani Telekoma Slovenije za slabljenje konkurentov prav zaradi nujnosti dostopa do njegove infrastrukture prepovedano.

Telekom na vprašanje, zakaj so se odločili za predlog zunajsodne poravnave s T-2 konkretno ne odgovarja. Pravijo le, da si sicer na vseh ravneh »prizadevajo za optimizacijo in racionalizacijo svojega poslovanja, skladno s pravili Ljubljanske borze, ki veljajo za družbe v prvi borzni kotaciji, pa o vseh relevantnih dogovorih deležnike sproti obveščajo prek njenega sistema Seonet«.

SDH: prodaja bo, če bodo okoliščine prave

Slovenski državni holding je kot rečeno vladi že poslal načrt upravljanja naložb, ta vsebuje tudi seznam kapitalskih naložb, za katere SDH v prihodnjem letu 2018 načrtuje aktivnosti v zvezi z razpolaganjem, ki pa ga bo holding javno objavil po sprejetju načrta na vladi. »Aktivnosti v zvezi s prodajo kapitalskih naložb se bodo izvajale tudi za vse preostale kapitalske naložbe v imetništvu države in SDH, ki sodijo v skupino portfeljskih naložb; če bi bilo na podlagi okoliščin poslovanja teh družb, razmer na trgih in poslovnega okolja ter drugih dejavnikov ocenjeno, da je smotrno začeti z navedenimi aktivnostmi. Slednje velja tudi za naložbo v Telekomu Slovenije,« odgovarjajo v SDH na vprašanje ali je, glede na prizadevanja za zunajsodno poravnavo prihodnje leto mogoče pričakovati nov poskus prodaje nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Med postopki prodaje, ki jih bodo začeli, je sicer tudi postopek prodaje Abanke.

Nadzorniki včeraj o strategiji


Nadzorniki Telekoma so včeraj sicer potrdili strategijo in načrt Telekomove skupine za prihodnje leto s projekcijo do leta 2022. Za trge, na katerih deluje, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, hkrati pa se na njih dogaja pospešena konsolidacija, kar konkurenčnost še dodatno zaostruje. Tudi za slovenski trg telekomunikacijskih storitev, ki je v fazi zasičenosti, se tudi v prihodnje pričakuje upadanje prihodkov od osnovnih telekomunikacijskih storitev.

Telekom Slovenije ohranja najvišji tržni delež v vseh segmentih svojega poslovanja, alternativni operaterji pa tržni delež pridobivajo predvsem z agresivno cenovno politiko, čemur Telekom ne more slediti. Skupina Telekom Slovenije za leto 2018 načrtuje 755,3 milijona evrov poslovnih prihodkov, 40,9 milijona evrov čistega poslovnega izida in 158 milijonov evrov investicij.


Prijavi sovražni govor