VW, BMW in Daimler bodo 'popravili' dizle

Proizvajalci avtomobilov v Nemčiji so z vlado dosegli dogovor, ki jih nekoliko razbremenjuje okoljskih pritiskov.

Objavljeno
04. avgust 2017 17.41
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Nemški proizvajalci avtomobilov so se prejšnji teden z vlado dogovorili, da bodo na 5,3 milijona dizelskih avtomobilov namestili nadgrajeno programsko opremo, ki bo vplivala na znižanje izpustov dušikovih oksidov. Dogovor bo zmanjšal pritiske nekaterih mest, ki bi rada prepovedala vožnjo z dizli, omejil pa naj bi tudi možnosti, da bi politika zahtevala konec proizvodnje motorjev z notranjim izgorevanjem že v naslednjih 15 do 20 letih.

O okoljski problematičnosti dizelskih motorjev se je v Nemčiji pričelo širše razpravljati potem ko je pred dvema letoma izbruhnil škandal s prirejanjem delovanja programske opreme, ki je v testnih pogojih prikazovala nižje izpuhe CO2 in predvsem NOx, kot pa to velja pri običajni uporabi vozila med vožnjo.

Škandal, ki so ga razkrili regulatorji v ZDA, se je pričel v Volkswagnu, postopoma pa se je širil tudi na druge proizvajalce. Najnovejši postopek na tem »minskem polju« je konec julija potrdila evropska komisija, ki preiskuje obtožbe, da so VW, BMW in Daimler od začetka 90. let prejšnjega stoletja na skrivnih sestankih oblikovali cenovni kartel, predvsem pa naj bi se dogovarjali o načinu merjenja in zmanjševanja emisij v dizelskih motorjih. Če bodo predstavniki jedra nemške industrije spoznani za krive kršenja protimonopolne zakonodaje, jim grozijo milijonske kazni.

Smrad izpuhov in volitve

Vendar je bil povod za dogovor iz prejšnjega tedna precej bolj kratkoročen. »Umazani« izpuhi dizlov so postali predmet predvolilne tekme v Nemčiji, saj je stranka Zelenih v svoj uradni program postavila zahtevo, da do leta 2030 v vseh novih avtomobilih prepovejo uporabo dizelskih in bencinskih motorjev. Temu so se pridružile še pobude v več nemških mestih (med drugim v Münchnu in Stuttgartu, kjer imata sedež BMW in Daimler), da onesnaženost zraka zmanjšajo tudi tako, da prepovedo vožnjo dizlov.

Prepoved vožnje, ki bi se lahko zgodila takoj, in postavljanje preveč trdnih zavez s preveč kratkim rokom za prehod z motorjev na notranje izgorevanje na električne, pa seveda za nemško avtomobilsko industrijo predstavljata debelo »rdečo črto«. Združenje VDA, ki povezuje največje proizvajalce v avtomobilski branži, je pri münchenskem ekonomskem inštitutu Ifo naročilo študijo, ki naj bi pokazala pomen avtomobilske industrije v nemškem gospodarstvu in osvetlila možnosti prehoda na popolno elektromobilnost.

Študijo so objavili sredi julija, pospremilo pa jo je alarmantno sporočilo VDA. Če se Nemčija odpove motorjem z notranjim izgorevanjem, kot predlagajo Zeleni, bi to ogrozilo 426.000 delovnih mest v avtomobilski industriji in še 130.000 v dejavnostih, ki so povezane z njo. Podatek, ki ga politika ne more spregledati.

Nemčija je namreč gospodarska velesila prav zaradi svoje avtomobilske industrije. Ta zaposluje približno 800.000 ljudi, kar pomeni slabo petino vseh industrijskih delovnih mest. Nemška avtomobilska podjetja, ki so se v minulih 20 letih močno internacionalizirala, imajo veliko dobaviteljev tudi drugje v Evropski uniji (tudi v Sloveniji), leta 2016 pa so izdelala 15,8 milijonov avtomobilov, od tega 5,7 milijona v Nemčiji. Avtomobilska dejavnost tudi nadpovprečno vlaga v raziskave in razvoj, nadpovprečno prispeva k dodani vrednosti, z izvozom pa ustvari več kot polovico nemškega zunanjetrgovinskega presežka. Tudi to so argumenti, ki jih politika ne more spregledati.

Obliž, ki malo stane in malo koristi

Minulo sredo so torej predstavniki avtomobilskih proizvajalcev in vlade sklenili kompromis, ki industrijo v resnici zelo malo boli, politika pa lahko reče, da so se stvari pričele premikati na bolje, k avtomobilom, katerih izpuhi bodo v resnici v skladu s tovarniškimi deklaracijami. Softverska izboljšava 5,3 milijona dizelskih motorjev tipa euro 5 in (delno) euro 6 bo tovarne stala približno 500 milijonov evrov, predstavniki industrije pa upajo, da si bodo na ta način izboljšali dodobra omajani ugled.

Zahteve po čistejšem zraku so ostale na pol poti, saj so predstavniki okoljevarstvene organizacije DUH izračunali, da se bodo izpusti dušikovih oksidov zmanjšali le za dva do tri odstotke. Pri motorjih, ki bodo predmet sporazuma in nadgradnje, bodo škodljivi izpuhi sicer nižji za 25 do 30 odstotkov, vendar pa sprememb ne bodo dočakali avtomobili s starejšimi tipi motorjev. Pri večini od 15 milijonov dizelskih avtomobilov, ki jih vozijo Nemci, se izgorevanja v motorju in njegovega izpuha namreč ne da prilagajati s preprostim posegom v programsko opremo, ki ga krmilili ...

Prav zaradi šibkega realnega dometa doseženega dogovora sta bila razočarana župana Münchna in Stuttgarta. Ponovno sta zahtevala, da bo treba za kakovost zraka storiti več, tako da morebitni ukrepi z omejevanjem prometa še niso povsem odpisani. Tudi ta trdna stališča so do neke mere del političnega boja pred septembrskimi volitvami, ostaja pa dejstvo, da se zahteve po čistejšem zraku in zmanjšanju prometa v nemških mestih povečujejo.

V nekaterih soseskah centra Münchna naj bi že več kot polovica prebivalcev ne imela lastnega avtomobila. Za opravke, ki terjajo pot na obrobje mesta ali na deželo, najraje najamejo električni avtomobil, zato je zanje vse bolj pomembna hitrost, s katero bo napredovala e-mobilnost.

Elektrika pa v resnici prihaja. Daimler je v razvoj novega dizla z nizkimi emisijami, ki ga že vgrajujejo v nekatere mercedese razreda E, vložil tri milijarde evrov. Istočasno pa je za razvoj električnih pognonov namenil deset milijard evrov.